Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Aleš Jelenko
***
Elektronske knjige so se v zadnjih letih tudi pri nas uveljavile kot alternativa klasičnim/fizičnim knjigam, čeprav niso (še) niti približno tako priljubljene kot skupek otipljivih listov papirja. Jasno je, da ne more nič nadomestiti vonja nove knjige, listanja po njeni notranjosti in nabito polnih knjižnih polic v dnevni sobi, a e-knjige imajo vendarle kar nekaj prednosti …
»E-knjiga (ali digitalna knjiga) je knjiga izdana v elektronski obliki, beremo pa jo s pomočjo računalnika, tablice, telefona ali – kar je tudi najbolj smotrno – s pomočjo bralnika.«
Podjetje DigitPen, ki se pri nas ukvarja z elektronskim založništvom, meni, da so e-knjige ekološko varčnejše, saj njihova izdelava ne zahteva nobenega posega v naravo. Ker ni stroškov tiskanja, pošiljanja, poštnine, obdelave in posrednikov, je digitalna knjiga tudi cenejša. In temu težko oporekamo. Zanemarljivo ni niti dejstvo, da so elektronske knjige naložene na elektronsko napravo, zato ne zavzamejo fizičnega prostora in so nam neprenehoma – kadarkoli, in kar je še pomembneje, kjerkoli – na voljo; bralnik s tisoč knjigami preprosto spravimo v nahrbtnik in gremo na dopust. Topogledno velja omeniti še eno majhno, a pomembno, prednost – večina novejših bralnikov ponuja številne funkcije za lažje branje: spreminjanje velikosti in vrste pisave, lučko (ki omogoča tudi večerno branje) itd.
Največ e-knjig je seveda še vedno na voljo v angleškem jeziku, a jim – sploh v zadnjih letih – precej hitro sledijo tudi tiste v slovenščini. Nastali so projekti, kot so Digitalna knjižnica Slovenije, knjižnica Nova beseda …, kasneje pa seveda tudi Biblos – prva slovenska e-knjižnica in e-knjigarna –, ki je na voljo članom katerekoli slovenske knjižnice. Za prijavo v Biblos potrebujete le številko članske izkaznice in geslo za prijavo v Mojo knjižnico (COBISS), potem pa so vam v e-knjigarni/e-knjižnici za nakup/izposojo na voljo številne e-knjige.
***
»Ste že kdaj brali kakšno zajetno knjigo s trdimi platnicami? No, potem verjetno veste, da so takšne knjige precej težke. Nekateri ljudje radi berejo leže, na kavču ali v postelji, zato se skozi takšne ‘monstruozne’ knjižne opuse težko prebijajo. No, branje na lahkih bralnikih vse skupaj precej poenostavi – ne glede na dolžino/zajetnost knjige.«
Elektronske knjige lahko berete na različnih napravah (od računalnika, telefona pa vse do tablice), a je branje najprijaznejše z bralniki, ki imajo kar nekaj prednosti.
Najprej moramo omeniti očem prijazen zaslon. Delujejo namreč s pomočjo tehnologije elektronskega črnila (e-ink), ki ne utruja oči in omogoča pristno bralno izkušnjo: pri prvem branju imamo občutek, da gledamo v list papirja. Poleg tega e-ink zasloni ne delujejo nič slabše, ko so izpostavljeni sončni svetlobi, kar se rado zgodi pri pametnih telefonih oz. tablicah. LED lučka na bralniku, ki svetlobo enakomerno razporedi po zaslonu, omogoča branje tudi pred spanjem, kar pomeni, da nam ni treba prižigati luči, in je očem nasploh veliko prijaznejša kot agresivna svetloba z LCD zaslonov.
Ker bralniki niso tablice, ima baterija izredno dolgo življenjsko dobo; nekateri bralniki zdržijo tudi mesec dni branja (po nekaj ur na dan), odvisno pač od tipa bralnika in vklopljene lučke na zaslonu. Na ta način je strah, da bi prehitro ostali brez baterije, povsem odveč.
Ste že kdaj brali kakšno zajetno knjigo s trdimi platnicami? No, potem verjetno veste, da so takšne knjige precej težke. Nekateri ljudje radi berejo leže, na kavču ali v postelji, zato se skozi takšne »monstruozne« knjižne opuse težko prebijajo. No, branje na lahkih bralnikih vse skupaj precej poenostavi – ne glede na dolžino/zajetnost knjige.
Tisti, ki si v knjigah radi delate zaznamke, si pišete sprotne opombe … brez skrbi: tako rekoč vsi bralniki omogočajo dodajanje zapiskov, opomb in poudarkov na straneh izbranega e-čtiva. Z lahkoto si torej označite pomembne citate, dodajate komentarje ali shranite določene strani. Nekateri bralniki imajo vgrajene celo večjezične slovarje in omogočajo seznanitev s pomenom neznanih besed.
In na koncu? Hja, bralniki so majhni, lahki in praktični. Z njimi prihranite prostor v stanovanju (več tisoč knjig si enostavno shranite kar na spominsko kartico), ob selitvah ali na potovanjih pa s seboj ni treba tovoriti na tone težkih fizičnih knjig.
***
»Novi bralnik inkBOOK focus (v primerjavi s prejšnjim bralnikom), upoštevaje hitrost delovanja, ne ponuja kaj posebej novega in ekstravagantnega; hitrost je solidna, čeravno ne najboljša, prostora za knjige je dovolj, uporabniški vmesnik je v slovenskem jeziku, zaradi operacijskega sistema Android pa omogoča dostop do več spletnih knjigarn …, toda poglavitna prednost je njegova velikost (192 mmm × 140 mm).«
Bralniki, ki jih pri nas prodaja tudi Biblos, omogočajo najenostavnejši način dostopa do e-knjig, njihovega nakupa ali izposoje v virtualni knjižnici.
Najnovejši bralnik se imenuje inkBOOK Focus. Bralnik poganja procesor quad-core ARM cortex-A35, ponaša pa se s 1024 MB spomina, se pravi z istim procesorjem, ki ga je imel že predhodnik inkBOOK Calypso plus. Ima pa zato focus različica precej večjo moč baterije: starejši bralnik je imel 1900, ta pa kar 2900 mAh (3.7V Li-Ion).
A najpomembnejša novost je velikost bralnika; focusov zaslon namreč meri kar 7,8″, kar je znatno več od njegovega predhodnika (6″). Resolucija zaslona tako znaša več kot odličnih 1872×1402 px (300 ppi). Branje knjig na tako velikem zaslonu je znatno olajšano, pa naj gre za romane, poezijo ali strokovne monografije. Na večji zaslon dobimo – tudi če črke nekoliko povečamo – dovolj besedila, da ni treba (pre)hitro listati.
Po straneh se lahko premikamo z gumbi, ki so na voljo na levi in desni strani zaslona, kot prehod na naslednjo stran pa nam služi kar zaslon na dotik.
Tudi focus ima vgrajeno lučko za branje v vseh svetlobnih razmerah, katere moč prilagajamo sami; lahko nam komaj opazno sveti (morda zvečer, ko je tema in ni potrebe po močni luči), na močnem soncu pa lahko nastavimo največjo jakost.
Če nam za shranjevanje knjig še vedno primanjkuje prostora, vstavimo še microSD kartico in si nanjo naložimo malodane poljubno količino elektronskih knjig.
Novi bralnik inkBOOK focus (v primerjavi s prejšnjim bralnikom), upoštevaje hitrost delovanja, ne ponuja kaj posebej novega in ekstravagantnega; hitrost je solidna, čeravno ne najboljša, prostora za knjige je dovolj, uporabniški vmesnik je v slovenskem jeziku, zaradi operacijskega sistema Android pa omogoča dostop do več spletnih knjigarn …, toda poglavitna prednost je njegova velikost (192 mmm × 140 mm).
Ker je toliko večji, prikaže do trideset odstotkov več besedila kot standardni bralniki klasičnih velikosti, razlika v teži pa je zanemarljiva. Kdor s težavo bere majhne črke, si z lahkoto poveča pisavo, ki ne zavzame veliko prostora.
In še ena novost: focus ponekod ponuja preklop z branja e-knjig na poslušanje zvočnih knjig; brezžične slušalke preko tehnologije bluetooth enostavno povežemo z bralnikom in poslušamo zvočne oziroma sinhronizirane knjige.
InkBOOK focus podpira formate EPUB in PDF (reflow) z Adobe DRM (ADEPT), MOBI (brez DRM), TXT, FB2, HTML, RTF, CHM.
Bralnik inkBOOK focus torej ponuja elegantnejše branje elektronskih knjig. Pomembno je samo, da na začetku nastavimo in se povežemo na Wi-Fi, potem pa se s knjižničnimi podatki vpišemo v Biblos Sync in prenesemo digitalne knjige na bralnik. In to ne glede na kraj-čas; izbrano e-knjigo si, za razliko od fizične različice, lahko iz tujine izposodimo v nedeljo zvečer.
Med branjem nas ne motijo oglasna sporočila, meniji so razumljivi in lahko dostopni, ergonomsko oblikovano ohišje pa omogoča tudi večurno branje.
***
Število knjig v slovenščini narašča. In glede na to, da se že dve leti borimo s pandemijo – se izogibamo stikom, zaprtim nagnetenim prostorom ipd. –, je zanimanje za elektronske knjige med bralci, razumljivo, narastlo.
Digitalne knjige resda ne bodo nikoli povsem izpodrinile fizičnih, tega jim niti ni treba, so se pa – sploh v zadnjem obdobju – izkazale kot odlična alternativa.
In zakaj ne bi kakšne e-knjige tudi mi prebrali na novem bralniku focus?
V e-obliki lahko preberete tudi članek o novih kulturnih strategijah.
