Piše: Sara Špelec
Andreja Repar je na Javnem skladu za kulturne dejavnosti RS zaposlena kot vodja Območne izpostave Ljubljana in hkrati osrednjeslovenske koordinacije, ki, kot pravi sama, sega tam zgoraj vse od Zagorja, tam spodaj pa do Kočevja. S svojimi bogatimi izkušnjami in več kot dvajsetletnim delovanjem na področju ljubiteljske kulture vztrajno in optimistično odpira vrata kulturne karantene, ki z raznolikimi natečajnimi razpisi vodijo v bolj zeleno in predvsem modrejšo Ljubljano.

»Na ljubljanski izpostavi smo v načrtovanem in pred pričetkom epidemije določenem roku izvedli celoten postopek razpisa za sofinanciranje akterjev ljubljanske ljubiteljske kulture, na kar smo lahko upravičeno ponosni. Zdaj, po zaključku karantene, pa različnim kulturnim ustvarjalcem, tako ljubiteljem kot profesionalcem, ponujamo možnost/izziv za sodelovanje in raziskovanje na polju različnih umetnosti.« Foto: osebni arhiv
Brez katerih kulturnih dobrin in umetnosti si ne predstavljaš življenja?
Na prvem mestu je absolutno knjiga (tisti fin, neopisljiv občutek ob nakupu nove knjige, hmmm?) pa seveda obiskovanje/ogled gledaliških, plesnih predstav, glasbenih koncertov, galerij, filmov … in zavedanje, da je JSKD institucija, ki zagotavlja ljubiteljski kulturi vso potrebno podporo in pomoč.
Je karantensko obdobje močno poseglo v tvojo vsakodnevno rutino in naravo samega dela?
Močno je poseglo v moje in naše vsakodnevno službeno delovanje. Dejstvo je, da obvezni program JSKD bazira pretežno na množičnosti in vključevanju ter prepletanju različnih akterjev ljubiteljske kulture. Zaradi razglašene pandemije so se projekti ustavili praktično tik pred zdajci in pred dokončno izvedbo. Pripravljene so bile programske zloženke, rezervirane dvorane, potrjeni dogovori s strokovnimi spremljevalci, … izvedba projektov se je, skratka, čez noč ustavila. Na ljubljanski izpostavi smo preko MOL pooblaščeni za izvedbo razpisov za sofinanciranje akterjev ljubljanske ljubiteljske kulture. Ljubljanska izpostava je v načrtovanem roku (ki je bil, mimogrede, določen pred pričetkom pandemije) izvedla celoten postopek, na kar smo lahko upravičeno ponosni.

Upravičeno smo lahko ponosni tudi na najmlajše nastopajoče. Foto: arhiv OI Ljubljana
Koliko let si že vodja Območne izpostave Ljubljana in kako se je njeno delovanje skozi leta spreminjalo?
Na JSKD sem že preko dvajset let. Prvo desetletje sem delala na kočevski izpostavi, tako rekoč na noge postavila njeno delovanje in vključila/vzpostavila kočevsko ljubiteljsko kulturo v mrežo JSKD. Vse izpostave JSKD delujejo na področju obveznega in dodatnega programa. Obvezni program je obvezujoč za vse izpostave, dodatni program pa se razlikuje od specifičnosti posameznega lokalnega okolja. Na kočevski izpostavi je bilo to oblikovanje in izvajanje kulturnega programa za potrebe lokalne skupnosti, kot so proslave, abonmaji, razstave, … Na ljubljanski izpostavi pa je glavnina dodatnega programa vsakoletna izvedba razpisa za sofinanciranje celoletne dejavnosti na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na območju MOL in tudi izvedba triletnega razpisa za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti na področju uprizoritvene umetnosti/gledališča. OI Ljubljana na osnovi razpisanih meril vsako leto razdeli več kot 300.000.00 € za nemoteno delovanje ljubljanske ljubiteljske kulture. Tu moram izpostaviti izjemno podporo, ki jo ljubljanski ljubiteljski kulturi zagotavlja Mestna občina Ljubljana.
Poleg vodenja ljubljanske izpostave si še na čelu osrednjeslovenske koordinacije, ki obsega kar enajst območnih izpostav; kakšna je narava vašega sodelovanja in s kakšnimi izzivi se v zadnjem času soočate?
JSKD je razdeljena na 59 območnih izpostav, ki so združene v 11 grozdov – koordinacij. Naša, osrednja koordinacija, je največja po številu izpostav in tudi geografsko zajema največji zaokrožen prostor slovenske ljubiteljske kulture. Velikokrat na kratko povem, da nas najdete vse od Zagorja, tam zgoraj do Kočevja, tam spodaj?. Mislim, da naša koordinacija deluje zelo dobro … vsi se trudimo zagotavljati maksimalno podporo našim uporabnikom. Ponosni smo na našo bienalno regijsko izvedbo dodatnega programa – bienalni razpis za odrasle vizualne ustvarjalce. Tudi mi se soočamo z izzivi trenutne situacije in iščemo nove rešitve za realizacijo planiranih kulturnih vsebin, prav tako intenzivno razmišljamo o oblikovanju novih ustvarjalnih vsebin.

Prvi pokarantenski sestanek osrednjeslovenske koordinacije pri Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani, ki se ga je udeležil tudi direktor JSKD mag. Marko Repnik. Foto: Tatjana Avsec
Katere so največje prireditve pod okriljem ljubljanske izpostave?
Zagotovo prireditve na področju zborovske glasbe. Letos nam je še pred pandemijo uspelo realizirati vsakoletno revijo Ljubljanski zbori, kjer se na osmih koncertih predstavi cca. sedemdeset različnih odraslih vokalnih zasedb, in Pomladna prepevanja – vsakoletni festival otroških, mladinskih in srednješolskih pevskih zborov –, ki v sklopu desetih koncertov vključuje nastop več kot 2000 mladih pevk in pevcev. Obsežne prireditve na območnem nivoju so tudi na področju folklore in sodobnega plesa.

S tradicionalne glasbene revije Ljubljanski zbori, ki je letos praznovala 50-letnico. Foto: arhiv OI Ljubljana
Katere ljubiteljske dejavnosti so najbolj razvejane in na tekmovalnih ravneh dosegajo najboljše rezultate?
Akterji ljubljanske ljubiteljske kulture posegajo po najvišjih dosežkih tako doma kot tudi v tujini na področju zborovske glasbe – Komorni zbor Megaron, APZ Tone Tomšič, Dekliški pevski zbor Škofijske klasične gimnazije …; na področju folklorne dejavnosti – AFS France Marolt, FS ŽKUD Tine Rožanc; na področju gledališča – Šentjakobsko gledališče Ljubljana, KUD Pozitiv; na področju sodobnega plesa – KGBL Ljubljana, oddelek za sodobni ples, KUD Qulenium Ljubljana, Plesni studio Intakt, Studio za svobodni ples, …
Se tudi vi soočate z izgubo društvenega podmladka ali ima vsaka dejavnost svojo (starostno) specifiko?
Izguba društvenega pomladka je specifika za celoten slovenski prostor in tu Ljubljana ni prav nobena izjema. Opažamo pa porast neformalnih skupin in posameznikov, ki se želijo vključiti v program JSKD, kar kljub vsemu ni zanemarljivo, ker jim na široko odpremo vata.

… kakor tudi mlajšim …

… in nekoliko starejšim ustvarjalcem. Foto prvih in drugih: arhiv OI Ljubljana
Je zaradi izbruha pandemije kakšno društvo že zaprlo vrata?
Ne razpolagam s podatkom, da bi kakšno društvo zaradi pandemije usahnilo.
Tudi vi se ne date – preganjate viruse in spodbujate ustvarjalnost, nenazadnje bo Ljubljana po zaslugi vaše območne izpostave bolj zelena in, kar je še posebej razveseljivo, modra …
Na naši izpostavi smo zaposlene tri, poleg mene in Maše Medved si to še ti.? Ob zaključku epidemije smo strnile glave, napele možgane in iskale nove vsebine, v sklopu katerih nudimo različnim kulturnim ustvarjalcem, tako ljubiteljem kot tudi profesionalcem, možnost/izziv za sodelovanje in raziskovanje na polju različnih umetniških področjih.
Kdor želi sodelovati pri odprtih literarnih ali fotografskem razpisu, je k prijavi dobrodošel na
Zaključna spodbudna beseda za vse ljubiteljske ustvarjalce?
Ljubljanska izpostava JSKD bo še naprej trden, zanesljiv, korekten in prijazen servis za ljubiteljske kulturne ustvarjalce. Vabljeni k nam, tu smo tudi zaradi Vas!?
Vesele vas bodo tudi lutke.