Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Simona Zorko, vodja JSKD OI Ivančna Gorica
Ob desetem jubileju skupine pevcev ljudskih pesmi Mlada zarja, ki so ga praznovali leta 2017, in letošnjem zaključku profesionalne kariere Olge Gruden, ustanoviteljice, promotorke in vodje skupine, je prav, da pogledamo nazaj, za začetek pa v Slovar simbolov, kjer piše: »V vseh civilizacijah je (Jutranja) Zarja ali Zora ali Aurora z rožnatimi prsti vesel simbol prebujenja in zopet najdene svetlobe. Zarja je vedno mlada, nikoli se ne postara in nikdar ne umre, hodi, kakor ji je usojeno, in gleda rodove, ki se vrstijo drug za drugim.«
Tretja z leve je nasmejana Olga Gruden. Foto: Brane Petrovič
Kulturno društvo Franceta Prešerna Račna je na začetku delovalo kot dramska in pevska skupina. Po letu 1981, ko je Olga Gruden za dobrih 39 let postala njegova predsednica, je Račno postavila na zemljevid Slovenije kot pomembno središče kulturne dediščine z uspešnim delovanjem na področju folklorne dejavnosti.
Z rastjo in izobraževanjem posameznikov v skupini so se odvijale vse faze otroštva in mladosti do odrasle dobe vseh pevcev ljudskih pesmi, ki skupino sestavljajo danes: Sabina Benedik Gruden, Matic Gruden, Klara Gruden, Benjamin Gruden in Kristina Gruden. Vsi našteti nadaljujejo družinsko tradicijo raziskovanja in interpretiranja nesnovne kulturne dediščine in jo negujejo kot temelj, postavljen v kulturnem društvu v skupini Pevci ljudskih pesmi Zarja. Od leta 2007, ko so praznovali desetletnico, redno pojejo ljudske pesmi, večglasno, brez intonacije, brez notnega gradiva, samo po posluhu.
V Mlado Zarjo so se združili, da popestrijo program na prireditvah Fantje po polj gredo, ki jih izvajajo njihovi starši, Pevci ljudskih pesmi Zarja. Po nekaj uspešnih poskusih so se odločili ostati skupaj in še naprej prepevati. Kar nekaj let zapored so nastopali na Dnevih slovenske kulture v Šestici v Ljubljani, kjer so ljudem iz vseh dežel slovensko kulturo predstavili v obliki plesa, pesmi in inštrumentalnih melodij. Foto: Ernest M.
Začetki kulturnega delovanja Olge Gruden so povezani z osnovno šolo, njenim rojstnim krajem in Kulturnim društvom Franceta Prešerna Račna. Podružnična šola Kopanj je imela v preteklosti in ima še danes pomemben vpliv na skupnost, razvoj kulture in ustvarjalno vključevanje otrok v življenje ožjega lokalnega prostora občine Grosuplje. Šola je s kulturnim društvom pod mentorstvom Olge Gruden vključevala številne generacije, ki so svoje znanje pridobivale v otroški folklorni skupini Rege. Ta prvi stik s folkloro jih je seznanjal z različnimi šegami, plesi in igrami preteklosti.
Olga je spodbudila nastanek različnih folklornih in pevskih skupin, pri nekaterih pa aktivno sodeluje tudi sama. Ali kot sta v utemeljitvi nagrade ZKD Grosuplje leta 2009 napisala Simona Zorc Ramovš in Luka Puš: »Leta 1990 je postala vodja gledališke skupine v Veliki Račni in takrat se je začelo njeno veliko delo – raziskovanje kulturne dediščine na pevskem, plesnem in oblačilnem področju«. Foto: Brane Petrovič
Poseben preboj v delovanju je društvo doživelo z ustanovitvijo skupine pevcev ljudskih pesmi Mlada zarja, v katero so bili vključeni mladi ljudje stari od 10 do 15 let, vsi družinsko povezani z odraslimi člani v društvu. Gre za medgeneracijsko povezovanje, zlasti s Pevci ljudskih pesmi Zarja. Olga Gruden pravi, da se je vse odvijalo spontano (zavesten in intimen trenutek), pri svojem delovanju pa je sledila zlasti ustnemu izročilu družinskega petja iz svojega otroštva. Veselje, predanost, skrb in vrednote je prinesla s seboj ob priselitvi v Račno ter jih je dograjevala, razvijala ter strokovno in ljubiteljsko predajala naprej. Mlada zarja je ena od redkih mladinskih pevskih skupin, ki nadaljuje izročilo staršev neposredno s predajanjem od ust do ust. Gre za povezan splet okoliščin, ki so temeljile na zavesti o pomenu glasbene dediščine tako, kot je nekoč živela v družini in vaški skupnosti, to je ob petju po ustnem izročilu. Razmere in družba so se spremenile, otroci iz Mlade zarje pa so z glasbo in petjem znanje dobili že v zibelki. Tako je podajanje ljudskega izročila potekalo v preteklosti.
Mag. Simona Moličnik je ob strokovnem spremljanju nastopa Mlade zarje na območnem srečanju pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž leta 2014 napisala: »Izvedba odlično poustvarja tradicijsko petje, pravzaprav se od njega nič kaj dosti ne razlikuje. /…/ Zelo pohvalno se mi zdi, da ste mladi začutili lepoto in določene veščine tudi v tradiciji ter starih pesmih in da to peljete kot samostojno zvrst ob vsem drugem.« (Strokovne ocene niso povezane z dogodki na fotografijah). Foto: Lucija Žerovnik
Prvo strokovno podporo je Olga Gruden dobila v sklopu takratne Zveze kulturnih organizacij, ki se je razvila v lokalne zveze kulturnih društev in so bile temelj današnjega Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD). Ob ustanovitvi JSKD so se oblikovale smernice za delovanje na področju folklorne dejavnosti, ki so jih pri svojem profesionalnem delu v JSKD in različnih institucijah oblikovali strokovni svetovalci in strokovni spremljevalci. Oplajanje teorije in prakse je bilo tako vzajemno. Delovanje na terenu je bilo pogosto izhodišče za strokovno razumevanje in interpretiranje posameznih pojavov, tako kot so raziskovalne in teoretske usmeritve vplivale na praktično delovanje skupin in posameznikov na področju folklore. In ob razumevanju teh pojavov lahko v presečišče postavimo tudi Mlado zarjo, jo vpnemo v sodobno kulturno in družbeno okolje. Za mlado skupino je pomembno oboje, tako oblika učenja in podajanja glasbenega izročila od vsebin in vrednot, ki jih slovensko pesemsko izročilo nosi s seboj. Iz etnoloških in antropoloških raziskav izhaja, da je interpretacija ljudskega izročila tesno povezana z naslovnikom, ki mu je podano, in njegovimi pričakovanji. Od tod tudi izhaja pomen institucije JSKD za vse vidike folklorne dejavnosti in njihove premene skozi čas.
Dr. Urša Šivic je ob strokovnem spremljanju leta 2015 zapisala: »Vodenje glasov in intonančni potek pesmi sta popolna. Glasovi so polni, zveneči.« Foto: Brane Petrovič
Olga Gruden je pesmi za interpretacijo povzemala iz svojega otroštva; odraščala je v Lipniku pri Trebnjem, kjer se je pelo ob večerih v krogu družine, širše pa skorajda po vsakem opravljenem delu, ob nedeljskih popoldnevih, ob raznih šegah. Ob preselitvi v Račno pa je črpala iz ustnega izročila bližnje okolice. Tu je našla veliko pesmi, na primer En hribček prijazen stoji, Lepa Kranjska si dežela, Sinoči sem pojstlo zapustil, Kaj nam ta deklica danes pove, Ko je Bog Adama ustvaru, V klošter pojdem, nunca bom, Teče mi voda in šumlja, Oj mamca, le povejte mi in druge, ki jih je že pred nastankom Mlade zarje raziskala in zapisala Jožica Poderžaj, vodja in ustanoviteljica skupine Zarja.
Sicer pa je repertoar nastajal tudi po posnetkih ljudskega petja na zvočnih nosilcih in po različnih izvedbah v širšem slovenskem prostoru. Tudi kadar gre za isto pesem, se načini izvedbe pogosto razlikujejo glede na lokalno okolje, v katerem se ohranja. Repertoar Mlade zarje se je oblikoval ob spoznavanju skupin, ki so nastopale na prireditvi Fantje po polj gredo, ter ob vzpostavljenem sodelovanju in gostovanju v številnih krajih po Sloveniji, izobraževanju, delavnicah ter seminarjih, območnih, regijskih in državnih srečanjih in revijah JSKD RS.
Decembra 2018 je skupina založila zgoščenko z naslovom Naših 10 let, ki so jo posneli člani družine Gruden. V predstavitvi zvočnega zapisa je mag. Simona Moličnik med drugim povedala, da gre za pravi roman z vsemi preprosto izraženimi čustvenimi niansami, pa tudi: »Pevci Mlade zarje so redki, če ne kar unikatni v tem, da so glasbeno izobraženi in kljub temu ohranjajo pozitiven odnos do ljudskih pesmi.« Foto: Brane Petrovič
Tako je Olga Gruden pletla vezi, spoznavala, raziskovala, pregledovala, preposlušala zvočne zapise in neumorno zbirala gradivo. Njeno strastno zbirateljsko delovanje je na različne načine šlo skozi sito želja, znanja, mladostnih preferenc, zahtev, upiranja, sprejemanja znotraj otroške in kasneje mladinske skupine. Izbor pesmi je bil za mlade včasih vsebinsko nezanimiv, včasih preveč enostaven, dinamika v skupini je nihala. Vedno pa so v ljudskih pesmih našli nekaj, kar jim je bilo lepo, jih je nagovorilo, v čemer so našli veselje in izziv za vztrajanje, sodelovanje ter potešitev svoje glasbene interpretativne želje in znanja. Dr. Urša Šivic je ob predstavitvi skupine na Vidmu leta 2017 med drugim pohvalila njihovo suverenost, ubranost in zvočno čistost in jih spodbudila, naj še bolj odstopijo od »ljudskega zapisa«. To že napoveduje spremembe, ki so premaknile fokus od »avtentičnih« interpretacij in ljudskih interpretov k drugačnemu izvajanju in priredbam izvajanja glasbene dediščine. Repertoar se je pilil ob nastopih, strokovnem spremljanju, pridobivanju novega glasbenega znanja, mednarodnih udeležbah na festivalih, na raznovrstnih prireditvah po Sloveniji in je bil leta 2018 ob desetletnici skupine predstavljen na zgoščenki, ki prinaša 21 pesmi.
Velikega pomena za obstoj mlade skupine pa je bil tudi uspeh, ki ga je doživela že na začetku, leta 2008, takoj ko je prvič nastopila na območnem srečanju v Stični in je bila izbrana za regijsko srečanje, nato pa za državno srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž v Tolminu.
Skupina samo dvakrat ni bila izbrana za regijski nivo koordinacije osrednje Slovenije. V letih 2014, 2015, 2017 in 2019 je dosegla državno raven in prejela zlato priznanje. Foto (boljše) trojice skupine: Lucija Žerovnik
Lani se je razpis na področju izvajanja ljudske glasbe razširil tako, da omogoča tudi vključenost sodobnejših interpretacij ljudske glasbe. Izvajalcem je poslej prepuščeno, ali se bodo izrazili na sodobnejši glasbeni način in s tem morda preizkusili tudi lastno ustvarjalnost ali pa bodo predstavljali ljudsko glasbo v obliki starejših glasbenih praks. Revije poustvarjalcev glasbenega izročila se imenujejo Napev – odsev.
Naj zaključim z navedkom ob podelitvi jubilejnega priznanja JSKD RS OI Ivančna Gorica in ZKD Grosuplje v Tednu ljubiteljske kulture, ki je bil posvečen folklorni dejavnosti: »Posebna vrsta umetnosti in verovanja prepreda vse življenje, ustvarjanje in delo Olge Gruden. Gre za način, kako vpleta svoje življenje in vse bližnje v sedanjo konkretno bivanjsko izkušnjo, kako obuja spomin prostora, v katerem živi in ga prepleta s preteklostjo v ta trenutek, kako hkrati ščiti in odpira nova področja za življenje mladih s tenkočutnim delovanjem in spoštovanjem tako do zgodovinskega kot sedanjega trenutka z vizijo ohranjanja dediščine za prihodnost.«
Tovrstne vizije je nedvomno imela izjemna umetnica Alenka Bole Vrabec.
