Piše: Tomaž Gržeta
Litija je okolje, ki je med drugim prepoznavno tudi po obilju kvalitetne zborovske glasbe; z njo se srečamo na Gimnaziji Litija (ki jo trenutno vodi Blaž Rojko), v Litiji (pod vodstvom Helene Fojkar Zupančič) deluje tudi Zbor sv. Nikolaja, nenazadnje pa tamkajšnjo zborovsko tradicijo nepogrešljivo sooblikuje tudi Pevsko društvo Lipa Litija – drugo najstarejše pevsko društvo v Sloveniji (začetki njegovega delovanja namreč segajo v leto 1885). Skozi zgodovino je društvo zvesto ohranjalo slovensko ljudsko in umetno pesem ter narodno zavest, kar počne še danes. Pomembno sled na delovanje Pevskega društva Lipa je pustil skladatelj in dolgoletni pevovodja Peter Jereb, ki je zboru prvi dvignil umetniško in strokovno kvaliteto na raven, ki se jo še danes trudijo ohranjati in nadgrajevati, hkrati pa je s svojim opusom obogatil zakladnico slovenske umetne pesmi in repertoar tega litijskega zbora.
Pevsko društvo Lipa Litija danes tvorita dve skupini: moška in ženska, ki priložnostno oblikujeta tudi mešani pevski zbor. Moško skupino vodi Žiga Tori, žensko pa, od prejšnje sezone, Erik Šmid. Pevsko društvo Lipa je nedvomno med glavnimi nosilci kulturne dejavnosti v občini Litija, zato je tudi deseta obletnica delovanja Ženske vokalne skupine Lipa vsekakor priložnost, ki si zasluži posebno pozornost.
Članice Ženske vokalne skupine Lipa ali – po domače, pa tudi že skoraj uradno – Lipke so svojo desetletnico imenovano Desetlipje proslavile z odmevno prireditvijo, ki je 26. oktobra 2019 potekala v Športni dvorani Gimnazije Litija. Na njej so, poleg slavljenk, nastopili tudi člani Moške vokalne skupine Lipa, Prifarski muzikanti, Mešani pevski zbor Gimnazije Litija, gostujoči solisti Tina Logar, Stanči Škarja, Gašper Šinkovec, Nejc Grm in Damir Pavlič ter bivši sopevki Anita Medvešek in Hana Hribar, dogodek pa je povezoval Luka Bregar.
O sami proslavi je bilo napisanega in povedanega že veliko, kar pa je ostalo za povedati, sta v prijetnem pogovoru s spodaj podpisanim delila Zala Pavšič[1], ena izmed ustanovnih članic Ženske vokalne skupine Lipa, ter njihov trenutni umetniški vodja Erik Šmid[2].
Kako nastajajo vaši sporedi, vaši dogodki?
Z: V začetku smo si svoje delovanje predstavljale bolj projektno, vendar se je skupina s časom kar ustalila. Zasedba pa je tudi že vsa ta leta ostala bolj ali manj nespremenjena. Naša skupina ni več ne projekt ne hobi, temveč predstavlja zelo resen in obsežen osebni angažma vseh članic. Po drugi strani delujemo prostovoljno, tako da naši sporedi še vedno najpogosteje nastajajo od nastopa do nastopa, od ene priložnosti do druge. Hkrati nas ta položaj sili, da ostajamo odprte za najrazličnejše žanre in zvrsti.
Naši dogodki so plod sodelovanja širše skupnosti, ki tako ali drugače podpira litijske zborovske izvajalce, najsi bodo to naši domači, naši partnerji ali naši prijatelji pa tudi znanci, ki so pri organizaciji koncertov postali malodane naši stalni sodelavci. Vključenih je torej veliko ljudi, ki jih na odru ne vidite, brez katerih pa verjetno naših dogodkov ne bi bilo mogoče izpeljati, ker nimamo stalnega vira finančnih sredstev. Tudi za same pevke priprave na koncert ne pomenijo le bolj intenzivnih vaj, temveč tudi povečano angažiranost v organizacijskem smislu, pri čemer si opravila skušamo razdeliti: ena je zadolžena za pripravo prizorišča, druga za oblikovanje platakov, ostalega promocijskega materiala in nasploh vizualne podobe skupine, tretja za nabiranje sponzorskih sredstev, četrta za organizacijo pogostitve in tako naprej.
Kakšen pa je repertoar, ki ga prepevate Lipke? Oz. kaj ga je sestavljalo do sedaj in kako ga nameravate nadgrajevati v prihodnje?
Z: Preizkusile smo se že v mnogih žanrih, vendar smo verjetno najbolj prepoznavne kot izvajalke slovenske ljudske glasbe ter izvajalke umetnih skladb slovenskih avtorjev. Ker smo še mlade, ker smo rade zaljubljene in ker še vedno veliko prepevamo na porokah, je na našem repertoarju zelo veliko ljubezenskih pesmi. Tako se je porodila ideja, da naš letni koncert posvetimo ljubezenski tematiki in ga hkrati povežemo z ljudskim izročilom. Sedaj ga že nekaj let organiziramo vsako leto na gregorjevo, na predkrščanski praznik v marcu, ko se ptički ženijo.
Kaj je posebnost gregorjevega koncerta, kakšen je njegov koncept?
E: Gre za format prireditve, ki je zaenkrat enkraten v slovenskem prostoru.
Z: Gre za vsakoletni projekt, ki ga speljemo z Moško vokalno skupino Lipa. Ob skupnem načrtovanju se je porodila ideja, da bi ustvarili nekaj drugačnega in tako smo naš nastop začeli organizirati v sodelovanju z gostovanjem stand-up komika. Do sedaj so naš koncert s svojimi domislicami popestrili Vid Valiča, Aleš Novak, Uroš Kuzman… Menda je naš letošnji gost ob naši prošnji za sodelovanje poklical svoja kolega, ki sta z nami v preteklosti že sodelovala, in ju vprašal, ali se mu splača iti ali ne. Sta rekla: „Pojdi, je kul!“ (smeh).
V začetku je šlo za poskus, ki pa se je lepo prijel, uveljavil. Vsako leto se spreminja tudi tematika koncerta, lanski koncert je bil posvečen country glasbi, leto pred tem smo bili rockerji…
Nam lahko izdate, kaj pripravljate za naslednje gregorjevo?
Z: Lahko izdam naslednje: če sta imela rock in country večer pridih zvrsti, ki je uvožena z Zahoda, se z letošnjim koncertom vračamo nazaj k slovenski glasbi. Da pa vse skupaj ne bo dišalo samo „po domače“, bo naš letošnji povezovalec dogodek začinil z nečim bolj kontrastnim.
Morda se lahko še za trenutek vrnemo k repertoarju?
E: Pri nadgrajevanju repertoarja je pri Lipkah tako: planiranje projektov, ki bi jih radi izoblikovali, poteka paralelno z izkoriščanjem priložnosti, ki se nam ponudijo. Sam sicer izhajam iz klasike, zato verjamem, da klasična glasba ansamblu še nabolj omogoča tehnično napredovanje in zorenje izražanja. V puncah vidim ogromno potenciala, da se izkažejo tudi v klasični glasbi, enako, kot so se že v številnih drugih žanrih. Oblikovanje sporedov pa je seveda odvisno tako od priložnosti, kot tudi od želja samih pevk.
Z: Nekatere pevke imamo izkušnje iz resnejših klasičnih zborov, spet druge ne. Toda naš Erik nas z veliko potrpežljivosti navaja tudi na resnejši repertoar, me pa ob tem pridobivamo potrebno samozavest, da se spopadamo z zahtevnejšimi harmonijami, jim postanemo kos in v njih najdemo lepoto in sporočilnost.
Glede na to, da ste ljubiteljska zasedba in da je vaše delovanje tako zelo odvisno od lastne angažiranosti – kako se na vas odzivajo mediji? Koliko pozornosti vam namenjajo? Ali vaše nastope prepoznavajo kot relevantno kulturno dejavnost?
Z: Dokler nisi znan, je vsa prepoznavnost, od obiskanosti koncertov do odmevov v medijih, odvisna od tvoje lastne iniciative. Ko pa enkrat narediš nekakšen preboj, potem te mediji začnejo tudi sami spremljati. Zdi se mi, da smo Lipke ta preboj doživele še najbolj po letošnjem nastopu v ciklu Jesenske serenade, ki ga prireja Glasbena mladina ljubljanska. Predstavile smo se v Ljubljani, Medvodah, Dravogradu in Ajdovščini. Za nas je to, zaradi strnjenih terminov koncertov, zahtevnega programa pa tudi zaradi dejstva, da smo dopoldne vse v službah, bila morda najzahtevnejša turneja do sedaj. Temu pošastnemu tempu je sledila še proslava desetletnice. Sedaj pa nas mediji oz. novinarji že kar sami kontaktirajo in želijo spremljati našo dejavnost, kar nas zelo veseli. Sicer pa je pri pojavljanju medijev potrebno razmišjati ne le o dosegu medija, temveč tudi o izbiri medija, ki bo tvojo ustvarjalnost znal predstaviti v pravi luči in pravemu občinstvu.
Kam bi torej rade še prodrle?
Z: Zaenkrat smo zelo ponosne na svoje dosežke. Seveda pa upamo tudi na vedno več nastopov po Sloveniji in v tujini.
V tujino vas je peljala pot tudi na nekaj tekmovanj. Kako gledate na njih, ali so vam pomembna enako kot koncerti?
Številne članice Ženske vokalne skupine Lipa imajo kar precej izkušenj s tekmovanji, ki so si jih nabrale med sodelovanjem v drugih vokalnih zasedbah, zato pri Lipi tekmovanjem ne dajamo toliko poudarka. Smo pa navadno bile kar uspešne, če smo se kakšnega tekmovanja udeležile. Npr. leta 2015, ko smo na tekmovanju Omišljanska rozeta na otoku Krk prejele tretjo nagrado. Dve leti kasneje smo ponovile vajo in se z Omišlja vrnile z nagrado po izboru občinstva.
Že od nekdaj, tako pa tudi na proslavi Desetlipja konec oktobra, Lipke rade delite oder z drugimi glasbeniki, skupinami …
Z: Še preden smo v Pevskem društvu Lipa pričeli z organizacijo Gregorjevega koncerta, smo se ustalili kot nastopajoči na občinskem festivalu Slovo poletju, ki vsako leto konec avgusta na odru združi lokalne izvajalce z uveljavljenimi estradnimi glsbeniki. Tako da se je v desetih letih zvrstilo kar veliko število glasbenih poznanstev: od Prifarskih muzikantov, klape Kampanel, klape Šufit, rock skupine Bohem do moškega vokalnega tria Eroika, Adija Smolarja …
S Prifarci smo prvič sodelovale v pretekli sezoni, ko so nas povabili v goste – takrat so namreč praznovali svoj 30-letni jubilej. Tudi sicer so znani po tem, da radi povabijo v goste druge glasbenike ter posebej mladim dajo priložnost, da se z njimi predstavijo poslušalcem, kar je zares dragocena izkušnja. Ko sodeluješ z drugimi glasbeniki, dobiš odličen vpogled v ozadje glasbene scene, posledično pa tudi lažje izbiraš, s kom bi rad v prihodnje sodeloval.
Sodelovanje z drugimi solisti in zasedbami pa verjetno vpliva tudi na bogatenje vašega repertoarja, drži?
E: Menim, da pri sodelovanjih vedno gre za kolateralno korist: tudi, če si sprva skeptik (kot pogosto sem, priznam), ugotoviš, da se lahko izredno veliko naučiš. Tudi od glasbenikov, ki so sicer doma v drugačnih žanrih, ker tudi te izkušnje lahko preneseš na svoj žanr.
Ali tovrstna sodelovanja prinesejo tudi dodatne možnosti, odprejo vrata novim nastopom?
Z: Vsekakor. Nastopi z drugimi glasbeniki ti ne prinesejo samo prepoznavnosti, temveč tudi samozavest – seveda, če te ti, že uveljavljeni glasbeniki, jemljejo resno in enakovredno.
E: Glasbeniki se pogosto radi podpiramo, ne glede na to iz katerega žanra izhajamo.
Kako se Lipke vidite v v slovenskem, ali pa tudi v tujem, merilu? V čem se skriva vaša izvirnost?
E: Moj prvi vtis, ko sem v pretekli sezoni začel sodelovati z Lipkami, je bil tak, da na odru dejansko, iskreno, živijo glasbo. Njihovi nastopi so pristni, sproščeni, iz njih veje ljubezen do glasbe in čisti užitek ob petju; ni neke akademske togosti, ukalupljanja. Po tem so zagotovo prepoznavne.
Z: Bi se kar strinjala. Nobena od nas ni akademska glaasbenica, tako da se pri glasbenem poustvarjanju ravnamo bolj po intuiciji – in seveda po Erikovih napotkih. Vendar tega nikoli nismo videle kot manko, prej kot priložnost za svežo, neobremenjeno interpretacijo. Saj tudi večina poslušalcev glasbo dojema preko čustvene plati in naša glasba ljudi pogosto spremlja ob bolj čustvenih dogodkih, kakršne so poroke ali praznovanja. Navadile smo se že, da ob poročnem petju kdo potoči kakšno solzo – to je normalno. Vendar pa so bile solzne oči za nas pravo presenečenje, ko smo letos nastopile na Jesenskih serenadah. Tam namreč gre za klasične koncerte. In če je tam publika do te mere ganjena, potem veš, da res nekaj delaš dobro. Veš, da so te razumeli, sprejeli.
Ali Lipke na desetletje, ki ste ga obeležile, gledate kot na neko sklenjeno obdobje? Ali boste nadaljevale z drugačnimi smernicami, se držale dosedanje poti …?
Z: Po vsej verjetnosti bomo nadaljevale po isti poti. Do sedaj se je tudi že izkazalo, da smo najbolj prepričljive, kadar sledimo sebi in se ne prilagajamo trendom.
E: Desetletnica je puncam dala dodatno motivacijo, ne le za samo praznovanje, temveč tudi za nadaljnje delovanje. Bila je vir navdiha, potrditev, da je treba nadaljevati, ker je zasedba očitno na pravi poti. Odprta do glasbe najrazličnejših zvrsti, odprta novim izzivom in priložnostim.
Z: Morda pa lahko dodam, da nameravamo posneti tudi CD …
CD bi vsekakor veliko prispeval k vaši prepoznavnosti. Kako ga boste vsebinsko zasnovale, katere pesmi iz svoje bogate zakladnice boste posnele? In kdaj lahko pričakujemo izid vašega prvega albuma?
Z: Gre le za okviren načrt. O datumih se še ne moremo pogovarjati, čeprav bi si želele, da bi se ta projekt zgodil že v prihodnjem letu.
E: Pravzaprav je tako, da je iz repertoarja Lipk zelo težko izbrati »najboljše« – zelo izkušene so v najrazličnejših žanrih. Zato imamo težavo pri izbiranju nekega sporeda, kakršnega je mogoče strniti v en sam CD. Materiala je dovolj za več CD-jev … Zato se moramo projekta lotiti premišljeno, morda kar po več vsebinskih ali slogovnih sklopih – kakor bo to omogočal čas in finančne zmožnosti.
Z: Kot nam je že v navadi: svojega delovanja ne planiramo, se prepuščamo; izzive jemljemo kot nekaj naravnega, takšna je naša pot.
Več o Pevskem društvu Lipa in Lipkah na:
[1] Zala Pavšič je rusistka in literarna komparativistka ter doktorica kulturne zgodovine. Zaključila je tudi nižjo glasbeno šolo iz solo petja in violine. Trenutno je zaposlena kot tajnik Fakultete za medije v Ljubljani.
[2] Erik Šmid je leta 2016 z odliko sklenil magistrski študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Trenutno deluje kot profesor glasbe in zborovski dirigent na Gimnaziji Kranj. Vodi Dekliški pevski zbor Gimnazije Kranj, Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj, Moški zbor Cantores Carnioli in je umetniški vodja Ženske vokalne skupine Lipa.