Piše: Tomaž Gržeta
Poletni meseci so čas, ki je kot nalašč za združevanje turistične ponudbe s kulturno. Vedno več je ljudi, ki oddih želijo združiti s kvalitetnimi dogodki, še posebej če gre za lokalno ponudbo. To enako velja za vinarsko in kulinarično, kot tudi za glasbeno in slikarsko ponudbo.
Trendom današnjega časa sledijo tudi na primorski vasi Slap pri Vipavi, kjer se že nekaj let lahko pohvalijo s pestro ponudbo, predvsem z dnevi odprtih vrat, ki vabijo ljubitelje vipavskih vin v številne vinske kleti, ki jih Spal premore. Letos so koncept nadgradili s Prvim Slap Vino Festivalom, ki je potekal je v soboto, 15. junija. Predstavili so se lokalni vinarji, pivovarji in gospodinje, dogodek pa je pospremilo tudi glasbeno dogajanje. Na odru na ‘placu’ sredi vasi so nastopili Maja Založnik s svojim bendom, glasbena skupina Let’s go, DJ Billy Babe in vokalni solisti Diego Barrios Ross, Katja Konvalinka, Hana Jerončič in Aleksandra Lamut.
Za ljubitelje zborovske, tako klasične kot tudi ljudske glasbe, pa je bilo še bolj zanimivo dogajanje dan pred vinskim festivalom. V petek, 14. junija, so namreč priredili Prvi Slap zbor – srečanje treh primorskih zborov, ki so ga oblikovali kot privlačen koncert na odprtem – prav tako na odru na vaškem trgu. Nastopili so Komorni zbor Ipavska pod vodstvom Damjane Vončina ter Moški pevski zbor Srečko Kosovel Ajdovščina in Mešani pevski zbor Obala Koper, oba pod vodstvom Andreja Makorja.
Na oder so najprej prišli Kosovelovci ter takoj navdušili s tremi istrskimi ljudskimi pesmimi, ki jih je priredil Rudi Bučar. Peli so zagnano, z močnimi, sproščenimi glasovi. Zbranost je mestoma »zmotila« le srčnost in vživetost v izbrane pesmi, ki z veliko dozo humorja opevajo vino, radost in ljubezen. Nastop so sklenili z izjemno temperamentno in prepričljivo izvedbo uspešnice Vinka Vodopivca Žabe.
Obala Koper s Kosovelovci deli dirigenta, prav tako pa tudi več kot očitno ljubezen do skupnega petja. Andrej Makor jih je spretno, zbrano, vsaj na videz sproščeno in z neprikritim veseljem vodil skozi precej zahteven repertoar. Ta je sledil že prej nakazani rdeči niti – v spominu bodo zagotovo najdlje ostale žlahtne izvedbe pesmi Polka je ukazana Ubalda Vrabca, prekmurske Zrejlo je žito v priredbi Stojana Kureta ter izrazito nežna, podoživeta interpretacija priljubljene Stoji, stoji mi polje Marija Kogoja.
Ipavska je sklenila večer z enkratno homogenim, mogočnim, a tudi milim zvenom večjega mešanega zbora. Damjana Vončina je iz pevk in pevcev izvabila ne le skladno oblikovane tone, temveč tudi iskrena čustva, zato so pesmi, kot so Gularja sen tiela jmiet v priredbi Ubalda Vrabca, Petelinček je zapieu, ki jo je priredil Hilarij Lavrenčič in Plovi mi, moj brode v priredbi Ambroža Čopija, doživele izrazito skladne, povedne in prikupne interpretacije.
Zbori so nastopili pod velikim, a zračnim šotorom, s katerim je bil prekrit glavni vaški trg. Šotor je, kljub povsem ličnemu videzu, le nekoliko zakril sicer čudovit ambient značilnega primorskega vaškega trga. Prav tako sta ozvočenje in razsvetljava z žarometi nekoliko preglasila glasbeno vsebino, čeprav sta poskrbela za še bolj glamurozno podobo dogodka, ki je vsekakor prepričala vsaj nekatere obiskovalce. Morda bi v prihodnje vseeno želeli vrhunsko glasbo slišati v nekoliko bolj neposredni podobi (z nekoliko manj »ojačevalcev okusa«), kajti Prvi Slap zbor je nedvomno bil prava glasbena poslastica!
Dogodek so organizirali slapenski domačin Denis Jež, Hermina Kovačič, Nina Uršič in Gregor Kren. Po festivalu sem se pogovoril z Denisom, ki je sestavil omenjeno skupino in je pravzaprav tudi idejni vodja projekta.
Denis, kako se ti je porodila zamisel o zborovskem srečanju?
Menim, da ima naša vas velik potencial – atraktivna je že sama lokacija, Slap je izredno lepa vas, ima pa tudi bogato vinarsko in kulinarično ponudbo, ki je privlačna najširši publiki, med drugim tudi ljudem, ki radi obiskujejo kulturne dogodke. V zadnjih letih je na Slapu na voljo tudi nekaj prenočišč in prostorov, namenjenih skupni rabi oz. javnim vsebinam. Že nekaj let sem razmišljal, da bi vse to lahko bilo dobra osnova za organiziranje nekakšnega glasbenega dogodka. Osebno mi je zborovska glasba zelo blizu in letos je končno prišel pravi čas, da nekaj takega tudi uresničimo.
Kako si kot organizator zadovoljen z letošnjim, prvim zborovskim srečanjem na Slapu?
Zdi se mi, da je 1. Slap zbor dosegel svoj namen. Publika je bila videti zadovoljna, tudi pevci so povedali, da je za njih bila to zelo prijetna izkušnja, ki bi jo radi ponovili v podobnem aranžmaju. Nenazadnje pa je z dogodkom bil zadovoljen tudi vipavski župan, Goran Kodelja, ki je v prihodnje pripravljen podpreti dogodek, v kolikor bi ga ponovili.
Kje vidiš prihodnost Slap zbora?
Letos smo ga organizirali prvič in se iz tega lahko še veliko naučimo, zadevo izboljšamo, nadgradimo … Mislim, da bi lahko poleg koncerta organizirali tudi večdnevno delavnico, nekaj kot mojstrski tečaj oz. seminar, kar bi bilo zanimivo tudi pevcem, ne le poslušalcem. Tudi glede promocije in posledično števila obiskovalcev bi se dalo še kaj postoriti – v rokavu imamo še nekaj neizkoriščenih asov, ki nam bodo zagotovo prav prišli naslednje leto. Letošnje srečanje zborov je nam organizatorjem vsekakor potrdilo, da smo na pravi poti, zato se veselimo naslednjega, 2. Slap zbora.