27. OPUS 1 – PLESNA MINIATURA 2019/KARKOLI

Piše: Jasmina Založnik

Po šestindvajsetih letih je bilo državno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev prvič tematsko neopredeljeno, odprto, da ga s svojo lastno vsebino, izkušnjo in/ali potrebo zapolnijo mladi sami. Sicer še vedno izjemno odprt tematski okvir, ki je v preteklih letih ustvarjal miselne vozle in ponujal splošne smernice premisleka, je namreč tokrat nadomestil prostor za “karkoli”. Mladi so ta ‘karkoli’ najprej spremenili v nekaj bolj konkretnega, nato pa izbrano tematsko jedro kot tudi v preteklih letih samostojno raziskovali in konceptualno pilili, uokvirjali in najpogosteje ob mentorskem vodenju prevajali v koherentne plesne izjave v obliki zaokroženih plesnih miniatur.

Tematska nedoločenost oziroma izpostavljen karkoli obeležuje in se najbolj neposredno asociativno poveže s pojmom svobode. S pojmom, ki ga naslavljamo kot ideal in s pojmom, o katerem tako pogosto razpravljamo. Prav ta pojem se tudi pogosto zdi v nasprotju z vsakdanjim življenjem in njegovem uokvirjanjem, ki ga izkušamo vse od najrosnejšega obdobja. Četudi okvrije dojemamo kot omejitev, jih potrebujemo in se k njim tudi sami zatekamo, saj nam nudijo stabilnost in varnost. Zato bi jih morali namesto trdnih in zakoličenih stebrov ugledati v njihovi fleksibilnosti in spremenljivosti, jih obračati in po potrebi in zmožnosti tudi raztezati.

Foto: Nada Žgank

S prevpraševanjem in poskusom spodkopavanja ustaljenih avtoritet, v težnji po osvobajanju jarma predpisanih vedenjskih vzorcev, kulturno in družbeno pogojenih pričakovanj, predpise in okvirje najintenzivneje preizkušajo otroci in mladostniki. Na ta način, četudi zgolj intuitivno, med drugim vzpostavljajo poti morebitnih sprememb. V tem duhu je bilo mogoče tudi prebirati letošnji bogat in pester nabor plesnih miniatur, ki bi jih s skupnim imenovalcem lahko velikopotezno označili kar urgentnost družbenih sprememb – želje po lepšem in boljšem jutri. V kokofoniji teles so se namreč izrisovale in izrisale smernice in silnice naglašenih sprememb.

“KARKOLI” se je razpiral kot notranja nujnost, želja in projekcija realnosti, ki so jo plesoča telesa materializirala s plesnimi miniaturami na letošnjem Opusu. Izrisali so jo s subtilnim, a jasnim peresom. Na ta način pa ustvarjali tudi jasno ločnico in vrzel s punkom, ki je na sredini sedemdesetih let, udarno in brezkompromisno pokazal sredinec takratni družbi. Duh tistega časa je z glasom in stasom prevzel moderator Daniel Petković. Z energičnim nastopom je ‘zahteval’ hrumečo glasbo in izrisoval moč punka, ki ni bil zgolj nova modna smernica, temveč predvsem življenjski stil – poskus zareze v sivi vsakdan z neposrednim razkrivanjem svojega nestrinjanja z  obstoječim; poznanim, rigidnim, normativnim in mehaniziranim. Punk je še vedno živ. Vpije iz podzemlja. V spremenjeni podobi ječi v novih bojih in borbah – v uporu, ki se izpisuje v razliki. Moderatorjevo ponavljajočo frazo karkoli (whatever) je bilo v tem duhu mogoče razumeti hkrati kot kritiko neoliberalizma, ki ponuja zgolj potrošnjo česarkoli in kot afirmacijo te iste kritike v duhu spodbujanja demokracije v dejanskem soobstoju različnosti. Če bi omenjeno prevedli in prenesli na plesne miniature, karkoli so te izražale in izrazile, je potrebno njegovo sporočilo vzeti skrajno zares. Plesne miniature so namreč v svoji razliki razprle prav možnost sobivanja različnosti.

Foto: Nada Žgank

V tem duhu smo se prestavljali in sprehodili skozi barvit svet, ki je gibajoče in frfotajoče mršil naše misli, se nas lahkotno dotikal, nas prevzemal, božal in včasih tudi pretresal.

Delo žirije nikakor ni bilo enostavno. Kot je običajno v procesih ocenjevanja umetniških produktov, pogledi niso in ne morejo biti nevtralni in povsem usklajeni z ocenami in pričakovanji vseh. Tako so bili nekateri udeleženci ponovno presrečni, morda celo presenečeni in vzhičeni, drugi zadovoljni, tretji (udeleženci, njihovi mentorji in spremljevalci) pa morda tudi razočarani. A ker se Opus odvija na letni ravni, bodo prihodnjo leto nove priložnosti in možnosti, da se z zlatom okronajo tudi letošnji prejemniki bronastih in srebrnih odličij.

Foto: Nada Žgank