GOSTOVANJE PREDSTAVE GOSPODARJI V INDIJI

Piše: Larisa Javernik

Gledališče Glej je eden osrednjih slovenskih alternativnih gledaliških prostorov, ki s svojim, že skoraj petdesetletnim ustvarjanjem, odpira in razširja koncept gledališke umetnosti. Že od samega nastanka je delovanje Gleja usmerjeno v raziskovanje ter eksperimentiranje in zato profesionalnim ter ljubiteljskim ustvarjalcem ponuja edinstven prostor gledališke svobode, ki se odmika od komercialne naravnanosti programa nekaterih drugih slovenskih gledališč. Glejevi ustvarjalci poskušajo zapolniti kulturni prostor z vsebinami, ki jih pri nas primanjkuje in ki so vedno odmev trenutnega družbenega stanja. Projekt Generacija generaciji (G2G) se je rodil iz podobnega vzgiba. Dejstvo, da slovensko kulturno področje posveča manj pozornosti uprizoritvenim dejavnostim, ki bi bile namenjene mlajši ciljni publiki –  mladostnikom in mladim do devetnajstega leta starosti – je botrovalo k vzpostavitvi projekta G2G. Gre za obliko gledališča za mlade, ki ga pod mentorskim vodstvom razvijajo in oblikujejo mladi gledališčniki. Gledališče Glej projekt izvaja z različnimi evropskimi partnerji, ki prav tako delujejo na področju gledališča za mlade: Likeminds (nizozemska platforma in produkcijska hiša), Théâtre du Pélican (francosko gledališče mladih), Das Letzte Kleinod (nemško site-specific gledališče za mlade), Image Aiguë (francosko mladinsko gledališče), Roundhouse (angleški umetniški center za mlade). Do leta 2019 je v sklopu projekta nastalo šest predstav, različne delavnice, konference, gostovanja ter mednarodni festival.

Glej Gospodarji Indija

Foto: osebni arhiv ekipe

Projekt G2G je zastavljen izrazito avtorsko – mladi gledališčniki so tisti, ki s svojimi idejami, mnenji, potrebami in umetniškim izrazom narekujejo proces nastajanja predstave in ne nazadnje predstavo samo. Ena izmed lanskih produkcij projekta, Gospodarji, je za razliko od preteklih G2G produkcij nastala na podlagi že obstoječega besedila zaradi želje po tem, da se skupina že izkušenih mladih ustvarjalcev tokrat spozna z drugačno obliko vstopa v gledališki proces. Antiutopičen roman Gospodar muh Williama Goldinga smo tako uporabili kot material, s katerim smo se najprej spoznavali, se o njem pogovarjali, ga razčlenili, se do njega kritično opredelili in ga skozi gledališke vaje, igre ter improvizacije pregnetli v gledališki komentar, s katerim so mladi ustvarjalci podčrtali svoj odnos do tem, ki smo jih izluščili. Že v začetnih vajah se je izkazalo, da je roman brutalno aktualen in grozljiv v tem, kako skozi zgodbo o skupini dečkov, ki so ujeti na samotnem otoku, spregovori o nekaterih osrednjih temah sodobnega človeka. Goldingovi dečki iz instinktivnega, prvinskega nagona po preživetju poskušajo vzpostaviti skupnost, ki bi jim omogočala potešitev lastnih in skupinskih potreb. Kot so mladi ustvarjalci izpostavili, je otok pravzaprav pomanjšana verzija resničnega sveta. Čeprav so vzgibi dečkov izvorno čisti in popolnoma nedolžni, se v njihov prostor sčasoma naselijo konflikti, strahovi in teža situacije, v kateri so se znašli. Otok, kot smo ga razumeli v sklopu postavljanja predstave, postane skorajda bojno polje, na katerem so junaki prisiljeni razmišljati o osnovnih človeških potrebah, o moči, o pravilih, o razdelitvah družbenih vlog, o odnosu do sočloveka, o dobrem, ki lahko v določenih okoliščinah postane zlo, o racionalnem razmišljanju v nasprotju s človeško iracionalno platjo in o smrti. Anna, Almedin, Nina in Tina so takšnemu svetu, ki se zaradi izkrivljene skupinske dinamike, zaradi sile razmer in zaradi merjenja moči sčasoma začne rušiti, želeli ponuditi alternativo v podobi njihovih lastnih idej o popolnem svetu. Groza, nasilje in temačnost skupnosti, ki ne zna sobivati in se zato samouničuje, jih je spodbudila, da so začeli raziskovati idejo utopičnega sveta, sestavljenega izključno po njihovih merilih. Vprašanje o tem, kakšen bi bil njihov popolni svet, če bi imeli priložnost, da ga, tako kot dečki na otoku, zgradijo iz ničelne točke, je bilo eno osrednjih vodil procesa nastajanja predstave. Vsak izmed svetov, ki so ga posamično zgradili, je edinstven, je pa hkrati tudi združljiv s svetovi vseh preostalih. Druži jih predvsem potreba po miru, uravnoteženem izobilju, enakovrednosti, harmoniji, dobri družbi in zabavi. Predstava se tako po eni strani posveča najtemnejšim človeškim platem, jih prevprašuje in postavlja v prostor debate, hkrati pa išče možne rešitve ter pozitivne odmike skozi perspektivo razmišljujočih mladih ljudi, ki se aktivno spopadajo s tistim, kar jih obdaja.

Glej Gospodarji Indija

Foto: osebni arhiv ekipe

Gospodarji so bili premierno uprizorjeni 16. marca 2018 v Gledališču Glej, novembra 2018 pa je predstava gostovala v Indiji. V skladu z izhodiščno željo G2G projekta o prenosu in izmenjavi umetniških in drugih idej mladih z mladimi, je sodelovanje z Ryan International School zraslo v edinstveno medkulturno izkušnjo. Mladi gledališčniki so predstavo odigrali v nekaterih podružnicah Ryan International School, ki se nahajajo v različnih delih več kot dvanajstmilijonskega Mumbaja.

Glej Gospodarji Indija

Foto: osebni arhiv ekipe

Vzdušje soparnega, barvitega, energičnega, gosto naseljenega mesta, se nam je nedvomno naselilo po celem telesu. Zaznamovani s podobami gostoljubnih Indijcev, ki večinoma živijo v nepredstavljivi revščini, umazaniji in dihajo gost, onesnažen zrak, smo ob prihodu na vsako izmed šol doživeli velik sprejem, pospremljen z glasbo in plesom. V kulturno tako drugačnem prostoru se je predstava čisto organsko predrugačila in prilagodila. Prostori, v katerih se je predstava odigrala, niso bili tipične »črne gledališke kocke«, ampak šolske telovadnice, avle ali skupni prostori, ki so jih disciplinirano poselile množice radovednih učencev in učiteljev. Predstavo so igralci priredili v angleščino, ki je v šolskem okolju, v katerega smo bili povabljeni, eden izmed glavnih jezikov sporazumevanja. Indijsko gledališče se od evropskega drastično razlikuje, razlikuje pa se tudi njihov način komuniciranja o svetu, v katerem živijo. Dobra izobrazba je v Indiji rezervirana predvsem za tisti sloj, ki si jo lahko privošči. Ryan International School je katoliška izobraževalna ustanova, ki mladim sicer omogoči dostop do kakovostne izobrazbo in jih že zgodaj usmerja v mednarodne vode, je pa vzdušje v njihovih šolah precej drugačno od slovenskih. Občutiti je mogoče visoko stopnjo discipline in hierarhične razdelitve ne samo med učenci, ampak tudi med uslužbenci. Otroke učijo retorike, zato so dobro artikulirani in vešči javnega nastopanja, so pa tudi v marsičem odraz stroge organizacije in skupinskega, pogosto globoko zakoreninjenega mišljenja, v katerem ni nujno poudarka na individualizmu. Predstava Gospodarji je bila zato zaradi tem, ki jih obravnava, in načinov, s katerimi te teme sporoča, za indijsko občinstvo precej pretresljiva. Tako kot mi, so se tudi marsikateri izmed njih, prvič srečali s kulturo, ki se od njihove tako razlikuje. Po vsaki odigrani predstavi smo z ekipo vodili še pogovore z učenci. Zanimala jih je država, iz katere prihajamo, ljudje, ki tam živijo, jezik, ki ga govorimo, hrana, ki jo jemo, gledališče, ki ga ustvarjamo. Najbolj ganljivi so bili tisti trenutki, ko smo se pogovarjali o njihovih idejah o najboljšem možnem svetu, ki si ga predstavljajo. Ti svetovi so, podobno kot svetovi Anne, Almedina, Nine in Tine, bili zgrajeni na nekakšni univerzalni, skorajda arhetipski želji po ravnovesju med ljudmi in ravnovesju med človekom in naravo. Izkušnje gostovanja v Indiji ni mogoče enoznačno opisati, ker vsebuje toliko odtenkov in mikro dogodkov kot največji mumbajski bazar. Na neki točki se podobe in srečanja z ljudmi, katerih življenje ni nujno lahko, zarijejo globoko v tiste, ki se v tem svetu samo ustavimo. Tisto, kar je bilo za celotno ekipo nedvomno najbolj dragoceno, je bila priložnost umetniške in kulturne izmenjave. Mladi gledališčniki so skozi predstavo, ki so jo sami zgradili in svoje ideje pogumno predstavili številčnemu občinstvu, stkali tkivo posebne vrste. Njihov umetniški izraz je nagovoril in spodbudil mlade na drugem koncu sveta, da tudi oni sami aktivno razmišljajo o svojem lastnem glasu, o svetu, ki jih obdaja, in o možnostih, kako ga narediti vsaj nekoliko lepšega.

Glej Gospodarji Indija

Foto: osebni arhiv ekipe

Igrajo: Anna Andolšek, Almedin Kajtazović, Nina Žerdin, Tina Malenšek

Mentorici: Mateja Kokol, Larisa Javernik

Tehnična podpora: Klemen Švikart

Izvršna produkcija: Inga Remeta

Produkcija: Gledališče Glej

Glej Gospodarji Indija

Foto: osebni arhiv ekipe

Piše: Larisa Javernik Gledališče Glej je eden osrednjih slovenskih alternativnih gledaliških prostorov, ki s svojim, že skoraj petdesetletnim ustvarjanjem, odpira in razširja koncept gledališke umetnosti. Že od samega nastanka je delovanje Gleja usmerjeno v raziskovanje ter eksperimentiranje in zato profesionalnim ter ljubiteljskim ustvarjalcem ponuja edinstven prostor gledališke svobode, ki se odmika od komercialne naravnanosti programa nekaterih drugih slovenskih gledališč. Glejevi ustvarjalci poskušajo zapolniti kulturni prostor z vsebinami, ki jih pri nas primanjkuje in ki so vedno odmev trenutnega družbenega stanja. Projekt Generacija generaciji (G2G) se je rodil iz podobnega vzgiba. Dejstvo, da slovensko kulturno področje posveča manj pozornosti uprizoritvenim dejavnostim,…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 4.6 ( 3 ocen)

Objavite komentar