KAKO PRETOPITI LJUBEZEN DO KRAJA V KREATIVNOST

Piše: Mojca Perkon Kofol

Poulična razstava rokodelskih del »Odtis Kanalskega, Pot moči ustvarjalnih ljudi«

V osrčju naselja Kanal, slikovitega kraja v srednji Soški dolini, je to poletje na ogled poulična razstava rokodelskih del ljubiteljskih ustvarjalcev iz občine Kanal. Pot razstave poteka v samem zgodovinskem osrčju Kanala v obliki spirale, začetek ima ob vstopu na prenovljeni trg Kontrado, zaključi se pri fontani. Na njej je 60 razstavnih mest, kjer je predstavljenih 500 predmetov 80 razstavljavcev. Razstava je doživela otvoritev 6. julija, na ogled je do 21. septembra. K ogledu razstave nas ob cesti nagovarjajo zanimivi transparenti, ki so jih izdelali člani likovne skupine Svetloba Deskle. Na njih je okno, polžek in napis KANAL STOP.

Ilustratorka Anja Držanič, avtorica zemljevida, logotipa poti, restavratorka Kristina Blažič Stegel, tehnična vodja razstave in keramičarka Alenka Gololičič, idejna vodja in koordinatorka razstave. Foto: Borut Jurca.

Razstava nosi pomenljiv naslov »Odtis Kanalskega, Pot moči ustvarjalnih ljudi«. Na njej so predstavljena slikarska dela, ilustracije, kipi, keramika, čipke, kvačke, otroški izdelki, izdelki iz naravnih materialov in še marsikaj. Naj omenimo, da Kanalsko danes zajema osrednji del z dolino reke Soče, hribovit svet Kanalskega Kolovrata na zahodu in zahodni del Banjške planote na vzhodu. Občina ima osem krajevnih skupnosti, največji naselji sta Kanal in Deskle. Izdelkom na razstavi so pustile svoj odtis roke vseh generacij, od 2-letnika do 90-letnika.

V poulični razstavi, za katero ideja je vzniknila spontano in sčasoma prerasla v precej velik projekt, je moč zaznati izrazito medgeneracijsko prepletanje, vse od začetka, ideje do realizacije pa je bilo moč občudovati vzajemno sodelovanje, pomoč in povezanost občanov.

Ideja za razstavo je bila povezana z željo, da se v kraju polepša zapuščena okna. Pri postavljanju razstave se je izkazalo, da »ko ljudje skupaj stopijo, se pokaže, da tam, kjer je volja, je tudi pot”,« je povedala priznana keramičarka, idejna vodja razstave in njena koordinatorka Alenka Gololičič, ki živi v Gorenji vasi. Razstava je postala rezultat sodelovanja, pripravljenosti in ljubezni do kraja velikega števila občanov. Nastala je pot odtisov marljivih rok, ki pustijo sledi tako v materialu kot v srcu in duši, ki je tudi opis za razstavo vse od njene ideje dalje. Slednje je zapisano poleg povabila na pot tudi na tabli in letakih. Zapis je preveden v angleščino, nemščino in italijanščino, poleg je zemljevid poti. Razstava nosi izvirno ime, logotip in maskoto polžka.

»Logo in ime sta nastala spontano med začetnim načrtovanjem razstave. Ko smo skicirali pot, smo ugotovili, da poteka spiralno, kot nekakšna polžja hišica. V današnjem času, ko vsi hitimo in tečemo skozi vsakdan, potrebujemo stvari, ki nas upočasnijo in ta pot je tukaj za nas tudi za to, da se upočasnimo, umirimo in se po polžje sprehodimo skozi Kanal ter si ogledamo na kakšne načine lahko pustimo odtis (na tem svetu). Vsako delo namreč pusti sled na materialu, kjer se ustvari odtis in prav to smo z imenom ter znakom hoteli poudariti,« je povedala ilustratorka, avtorica slikovnega znaka poti, oblikovanja letakov, transparentov, besedila in zemljevida Anja Držanič iz Ljubljane, ki čez vikende živi v Kanalu. »Sčasoma pa je ta odtis avtorjev na material prerasel v več kot to, celoten projekt je namreč pustil odtis v nas vseh sodelujočih in tudi na obiskovalcih.«

Foto: Borut Jurca
Zemljevid: Anja Držanič

Idejo je podprla Krajevna skupnost Kanal. K sodelovanju pri postavljanju razstave so pristopila številna društva v občini: Društvo upokojencev Kanal, Društvo upokojencev Deskle Anhovo, Klub keramikov Kanal, Turistično društvo Kanal ob Soči, Likovna skupina Svetloba Deskle in Medgeneracijski center Pri Tinci iz Deskel, iz njihovih predstavnikov se je organiziral iniciativni odbor, v sestavi koordinator in idejni vodja Alenka Gololičič, člani Borut Jurca, Branko Dolenc, Sonja Kralj, Franc Komac, Darja Žorž, Vanda Colja, Mirjam Morenčič, Helena Stanič in Ivan Križnič, ki je imel med drugim nalogo tudi pridobiti okna za razstavo. »Pri tem pa gre velika zahvala predvsem pripravljenosti lastnikov poseljenih hiš, da oddajo v ta namen okna, ne samo svojim sokrajanom, pač pa tudi Deskljanom, Ročinjcem, Ložanom … V svojo hišo so sprejeli in odstopili delček svojega prostora in miru postavljavcem in razstavljavcem za celo poletje. Brez njihove pripravljenosti ne bi bilo razstave v takem obsegu in prav njim gre velika zahvala za to … saj, kot je zapisala v knjigo vtisov obiskovalka iz Nemčije, “S to krasno rokodelsko razstavo niste odprli samo oken, ampak ste odprli tudi svoja srca“«, je povedala Alenka Gololičič.

Za sodelovanje na razstavi je bil izdan javni poziv k sodelovanju, vabilo se je vse zainteresirane rokodelce kanalske občine, ki kakorkoli ustvarjajo sami ali pod okriljem društev. Prijavilo se jih je okoli 60, poleg teh tudi obe osnovni šoli in vrtca Kanal in Deskle. Tehnična vodja razstave je bila restavratorka Kristina Blažič Stegel iz Kanala, ki je s svojo strokovnostjo, srčnostjo in zagnanostjo razstavo umestila v prostor. »Lahko rečemo, da je bilo postavljanje zahtevno. To pa zaradi različnosti razstavnih prostorov, ogromnega števila del in, vsaj meni, ki tega nisem vajena, dela z ljudmi. Želeli smo ujeti celoto, zato smo poenotili ozadje in pot označili z zemljevidi. Predmete smo izbirali po občutku, izgledu in pomenu. Pomešali smo jih med seboj in s tem nezavedno iz posameznikov zgradili skupnost. Z vsakim poslanim delom se je strmo dvigala kvaliteta, zato smo postavljavci čutili veliko odgovornost do izvedbe.«

Nesebično sta pomagali, poleg krajevne skupnosti Kanal in Turistično informacijskega centra Kanal, dve lokalni podjetji, Inde, Salonit Anhovo d. o. o. in Plastik SI, d. o. o., potrebno je bilo izdelati betonske podstavke za stojala in lesene okvirje. Pri čiščenju zapuščenih oken in pripravi okvirjev za razstavo so sodelovali Ročinjci, Kanalci, Deskljani in vaščanih iz skoraj vseh okoliških vasi. Iz platna so na mero izrezale in zašile ozadja Anka Lokar iz Morskega in Marija Sivec iz Sužida s pomočnicami. »Vsa dela za razstavo so bila opravljena brezplačno, groba ocena je več kot 1000 delovnih ur,« je povedala Alenka Gololičič. Celotno delo v zvezi z razstavo je trajalo dva meseca, gonilna sila pri njenem postavljanju so bili Kristina Blažič Stegel in Iztok Kolenc, Borut Jurca, Franc Komac, Sonja Kralj, Alenka Gololičič, Anja Držanič in Mojca Perkon Kofol ter številni posamezniki, več kot 30 občanov, ki so pripomogli, da se je z njihovo pomočjo in podporo delo pripeljalo do konca.

Razstava je nastajala postopoma in sčasoma prerasla v precej velik celosten projekt. Za slednje gredo zasluge vsem, predvsem pa Alenki Gololičič, saj je s svojimi izkušnjami, načinom dela in miselnostjo, katere se navezujejo na njeno delo kot priznana izdelovalka unikatnih keramičnih izdelkov in replik arheoloških predmetov ter odražajo ‘preplet tradicije in uporabnosti’ in ‘sodobnega oblikovanja’, izredno pripomogla na poti do takšne razstave.

»S to razstavo seveda nismo imeli namena tekmovati z velikimi, temveč smo iskali kreativnost in ljubezen nas vseh do življenja tu in zdaj. Mislim, da nam je uspelo pokazati, da je lahko prav vsak član skupnosti tudi njen oblikovalec – soavtor, sooblikovalec našega prostora. Vsak od vas, razstavljavcev, je na svoj način pretopil ljubezen do kraja v kreativnost. Mi smo to samo postavili na ogled. Skupaj lahko trdimo, da je to razstava kanalskega okrožja. Svoj dom vidimo živ, kreativen, domač, topel in preprosto lep. V prvi vrsti smo to razstavo postavili za nas krajane-občane. Gonilo razstave je bila res ljubezen do kraja in izjemna kreativnost ljudi. V tem je naša razstava drugačna od drugih,« je ob otvoritvi razstave povedala Kristina Blažič Stegel, kateri gredo nedvomno vse zasluge za zahtevno postavitev razstave.

Z razstavo se je pokazalo, da na področju kulture tako ali drugače kreativno in ustvarjalno ustvarjajo številni prebivalci občine. Kanal z okolico ima že pregovorno kulturno nagnjenost in s tem velik potencial. Za v prihodnje obstajajo želje, da bi se vključilo še več mladih in skritih umetniških duš. Do letošnje jeseni pa lepo vabljeni, da upočasnite svoj korak in se po polžje sprehodite po naših uličicah.