VEČER RUSKE GLASBE

RECENZIJA KONCERTA ORKESTRA MANDOLINA LJUBLJANA

Piše: Tomaž Gržeta

Orkester Mandolina Ljubljana
Andrej Zupan, dirigent
Gašper Primožič, harmonika
Metka Beguš, Lara Flegar, Sonja Kerin Krek, ples

V četrtek, 17. maja, je veliko dvorane Slovenske filharmonije napolnila množica zvestih spremljevalcev, zagotovo pa tudi novih navdušencev (med katere štejem tudi sebe) Orkestra Mandolina Ljubljana. Njihov veliki letni koncert je bil tokrat posvečen ruski glasbi – tako klasični kot tudi tradicionalni, oz. ljudski.

Orkester Mandolina Ljubljana, katerega začetki segajo v leto 1974, se ponaša z bogato zgodovino in pestrim repertoarjem, pa tudi s številnimi sodelovanji z našimi priznanimi orkestri ter solisti iz sveta klasične in zabavne glasbe. Trenutno jih vodi Andrej Zupan, sicer klarinetist in glasbeni pedagog. Kot je sam povedal, “ruski” spored ni naključje – z rusko klasično glasbo pogosto povezujemo balet, s tokratnim koncertom pa se Orkester Mandolina na lasten način poklanja letošnji 100. obletnici delovanja profesionalnega baletnega ansambla v Sloveniji. Zato so njihov nastop obogatile plesne točke v izvedbi članic baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana.

Dogodek se je začel z izborom stavkov iz slovitega cikla Slike z razstave Musorgskega. Že začetna Promenada je napovedala muzikalnost in prefinjenost, ki smo jih lahko opazili pri vseh naslednjih glasbenih točkah. Učinkovite, spretne, a tehnično zahtevne priredbe Slik Musorgskega in V stepah osrednje Azije Borodina so pod prsti članov orkestra Mandolina zvenele prepričljivo. Nekaj negotovosti zaradi tehnične zahtevnosti izbranega repertoarja so izdatno nadoknadili s temperamentnim in vživetim muziciranjem. Še posebej v interpretaciji Borodinove simfonične pesnitve smo občudovali bogato dinamično in barvno lestvico zvoka orkestra ter izjemno nežno in spevno vodenje melodij.

Foto: Arhiv OML

Sledila je zvočno in čustveno razkošna izvedba stavkov iz baletov Labodje jezero in Hrestač Čajkovskega, v katerih so plesalke Metka Beguš, Lara Flegar in Sonja Kerin Krek zablestele s prefinjenim nastopom, izrazno in ritmično povsem usklajenim z orkestrom. Koreografija je bila tradicionalna, zasnovana v slogu “ballet blanc”, medtem ko se je Sonja Kerin Krek v naslednji točki, ponarodeli pesmi Podmoskovski večeri Vasilija Solovjov-Sedoja, predstavila s sodobnejšo koreografijo ter poleg izvrstne plesne tehnike razkazala tudi svojo igralsko nadarjenost.

Edina skladba na sporedu, ki ni bila priredba temveč delo, izvirno napisano za mandolinski orkester, je bila Bagatela, v kateri skladatelj Vladimir Beljaev spretno razkaže barvne značilnost posamezne sekcije orkestra (1. in 2. mandoline, mandole, kitare …) ter z njihovim kontrastiranjem, zlivanjem in odvzemanjem zgradi dramatični lok tega prikupnega dela repetitivne motivike in plesnega ritma.

V naslednjih dveh točkah se je orkestru pridružil izvrstni mladi solist na koncertni harmoniki, Gašper Primožič. Skupaj so se predstavili s priredbo tradicionalne pesmi Črne oči in Čmrljevega leta Rimski Korsakova. Pri prvi smo občudovali uravnovešen dialog solista z orkestrom, pri drugi pa solistovo virtuoznost, ki jo je orkester skladno podprl. Nežen, trepetav zvok brenkal je našel izjemno prijeten kontrast v rezkem, a pastoznem zvenu harmonike, solist pa je s svojim glasbenim značajem našel naravno mesto med člani orkestra.

Fokstrot iz Prve in Valček iz Druge jazzovske suite Šostakoviča sta ob plesnem nastopu izvrstno sklenila spored ter napovedala še dva dodatka – z aplavzom polnim navdušenja namreč članom orkestra nismo dovolili zapustiti odra, preden ne zaigrajo večno uspešnico Kalinko.

Glasbeno dogajanje je povezoval, ter s številnimi anekdotami obogatil, Andrej Zupan – karizmatični, glasbeno izvrstno podkovani dirigent s talentom stand-up komika. S svojimi šaljivimi intermezzi je dogodku vdihnil lahkotnost, njegov premišljeni, a vendar spontano delujoči nastop je občinstvu razkril ne le glasbeno, temveč tudi človeško, prijateljsko plat muziciranja Orkestra Mandolina. Člani orkestra so s svojim vodjem pokazali ne le zavidljivo umetniško raven poustvarjanja, kakršnega je sposobna ta ljubiteljska (!) zasedba, temveč tudi jasno razkrili svoj osnovni namen – druženje ter uživanje v kvalitetni glasbi.

Foto: Arhiv OML