Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Maja Papič in Tjaša Ferenc
Foto: arhiv JSKD
Teden ljubiteljske kulture ima letos dva ambasadorja, prvi je Klemen Janežič, gledališki in filmski igralec, svojo umetniško žilico pa je pilil tudi v zborovskem sestavu in folklorni skupini, druga ambasadorka pa je aktualna Miss Slovenije Maja Zupan, ki je aktivna tudi kot folklorna plesalka.
Ljubiteljska kultura – za boljšo kulturo bivanja v Sloveniji
Ljubiteljska kultura. Za mnoge vsakdanji pojem, tesno povezan z umetnostjo, ustvarjalnostjo, kreativnostjo, aktivnim preživljanjem prostega časa, socialno kohezijo, trajnostnim razvojem, kvalitetno kulturo bivanja, za nekatere predstavlja življenjsko poslanstvo, celo smisel življenja.
V Veliki Britaniji ji pravijo »Everyday Arts«, kamor spadajo med drugim aktivnosti, kot so gverilsko vrtnarjenje in poslikava nohtov. Gre za umetniški izraz množic, tistih, ki jim visoka umetnost ni blizu v takem smislu, da bi se je lotevali na profesionalen način, torej z namenom zagotavljanja lastne eksistence. A znano je, da je tovrstna publika najbolj številčna avdienca na predstavitvah profesionalnih umetniških produkcij. Navadno se naklonjenost za kulturo in umetnost prične v primarnem izobraževalnem sistemu, ljubitelji estetike in raznovrstnih umetniških izrazov se nato urijo v kulturno-umetniških skupinah ali društvih, nekateri pa nato stopijo na poklicno pot in ustvarjajo vrhunske umetniške stvaritve na svojem področju. Tudi v ljubiteljski kulturi imamo vrhunske produkcije, mednarodno uveljavljene skupine in ansamble, sploh na področju zborovske glasbe. In kot je v izjavi za nacionalni radio pred dnevi dejala Petra Grassi, zborovodkinja, ki je na nedavnem tekmovanju Naša pesem 2018 prepričala mednarodno strokovno žirijo in prejela naziv najboljše zborovodkinje tekmovanja, gre zahvala našemu osnovnošolskemu sistemu, ki podpira zborovsko dejavnost, kar pa recimo v Italiji žal temu ni tako.
Ambasador TLK, Klemen Janežič
Folklorna dejavnost – česa nas je strah?
Folklorna dejavnost je v zadnjih letih vse pogostejša tarča stereotipov o prevoženi, izčrpani, zastareli, okosteneli, muzejski aktivnosti, ki svoje mesto najde pretežno v upokojenskih domovih, oz. zabavah za starejše generacije, celo veseljaških prireditvah, ipd. Ta stereotip uspešno razbijata Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc in Akademska folklorna skupina France Marolt, ki letos praznuje 70 let delovanja, njihovi domači in mednarodni dosežki pa pričajo o tem, kako so folklorizirane oblike plesa lahko še kako estetske, sodobne, atraktivne, ter izjemno inovativne, saj narodova kulturna dediščina predstavlja neusahljiv vir idej za ustvarjanje in poustvarjanje.
Letošnji Teden ljubiteljske kulture (TLK) je posvečen folklorni dejavnosti, saj je leto 2018 Evropsko leto kulturne dediščine, v katerem radi poudarjamo, da dejavnost zajema (po)ustvarjanje snovne, predvsem pa nesnovne (vsa znanja, veščine, dejavnosti, vedenja, spretnosti, ustvarjalnost, ipd.) kulturne dediščine na različnih ravneh; s kostumi in glasbili posega na področje materialne kulture, s (po)ustvarjanjem glasbe, plesa, ritualov, pripovedništva, ipd., pa v področja nesnovne kulturne dediščine. Kot opozarja Simetinger (2014, 45) folklorna dejavnost posredno sega še na vrsto drugih področij, kot so zgodovina prava, cerkvena zgodovina, zgodovina gospodarskih dejavnosti in ekonomije, zgodovina družbenopolitičnih gibanj in drugo.
Danes vemo, da folklorne skupine oziroma folklorni koreografi vedno za oder prirejajo in preoblikujejo plesne oblike, ki so bile »nekdaj in nekje« »tako ali drugače« opažene, opisane ali zapisane; posamezne in odbrane elemente preteklosti postavljajo v povsem nove zgodbe, kreacije, jih po svoje kontekstualizirajo, interpretirajo! Druga plat folklorne dejavnosti je torej njen velik umetniški potencial; folklorna dejavnost namreč že v osnovi združuje različne umetniške žanre, katere bistvo je ples, ne moremo pa si je predstavljati brez številnih drugih (po)ustvarjanj – glasbeno, kostumsko, igralsko, pevsko in drugo. Pri interpretaciji posameznih koščkov preteklosti, snovanju koreografij pa ustvarjalci posegajo po sodobni odrsko-scenski umetnosti.
Folklorna dejavnost je tako ključna pri razvijanju slovenske identitete, umetnosti in z dediščino prepletene sodobne ustvarjalnosti ter s prvinami pretekle kulture prežete sodobne umetnosti.
Po podatkih Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD), ki sistematično skrbi za razvoj in napredek področja z izobraževanji, strokovnimi srečanji, izdajanjem publikacij, sofinanciranjem kulturnih projektov in raziskav plesne, glasbene in oblačilne dediščine, je v aktivnosti na področju folklorne dejavnosti vključenih vsaj 10.000 mladih do 30 leta (250 otroških folklornih skupin, vsaj 50 odraslih folklornih skupin, kjer sodelujejo izključno dijaki, študenti in mladi itn.). Trije državni festivali – za mladinske in odrasle folklorne skupine (Le plesat me pelji), otroške folklorne skupine (Ringaraja) ter pevce ljudskih pesmi in godce ljudskih viž (Pevci nam pojejo, godci pa godejo) – so prikaz izbrane produkcije več kot 700 skupin, ki po Sloveniji ohranjajo nesnovno kulturno dediščino.
Ob prazniku ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, ki ga že peto leto organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Zvezo kulturnih društev Slovenije, pa se obeta še en zanimiv in aktualen folklorni dogodek v Ljubljani. Tokrat ne kot plesna prireditev, temveč okrogla miza, ki nosi pomenljiv naslov Česa nas je strah? Izzivi sodobnega časa v folklorni dejavnosti, kjer bodo strokovnjaki z različnih področjih soočili mnenja ter skušali postaviti smernice za sistemske rešitve tega umetniškega polja v sodobnem času.
Kaj obeta letošnji TLK?
Okoli tisoč dogodkov po vsej Sloveniji, ki jih pretežno organizirajo in izvajajo kulturna društva kot nosilci ljubiteljske kulturne dejavnosti na vseh področjih, od tradicionalnih pa do sodobnih umetniških praks.
Slovesna otvoritev, ki nosi naslov Vse gre v tri Cankarje, se bo odvila v Prešernovem gledališču v Kranju, 10. maja 2018, ob 19.30. Osrednja točka prireditve bo odrska uprizoritev treh ikoničnih Cankarjevih del, Skodelica kave, Greh (Mater zatajil) in Na klancu, v katerih se bodo povezali plesalci folklornih skupin FS Iskraemeco Kranj in FS Tine Rožanc Ljubljana, člani Šentjakobskega gledališča Ljubljana in Vokalnega banda Kreativo. Pokazali bodo, da Cankar ni samo strah in trepet vseh slovenskih šolarjev, ampak je lahko tudi sproščen in duhovit – in vedno aktualen. S prireditvijo bo Zveza kulturnih društev Kranj obeležila svojo 70-letnico delovanja, prvič bo podeljena Ravniharjeva nagrada za izjemno naklonjenost ljubiteljski kulturi v smislu stalne materialne in moralne podpore, oz. mecenstva. Prvič pa bo v Sloveniji podeljena tudi nagrada Amateo – Evropsko združenje za aktivno participacijo v kulturi, ki bo nagradila najboljši evropski projekt na polju ljubiteljske kulture z največjim družbenim vplivom. Med pet finalistov, ki jih je izbrala mednarodna žirija med 42-imi prijavljenimi projekti, se je uvrstil tudi projekt članov Društva Distrofikov Slovenije, posebnih likovnih ustvarjalcev, ki so na temo prstnega odtisa z naslovom Dotikanja izdali stenski koledar in ob tej priložnosti imeli razstave po vsej Sloveniji. V okviru TLK bo v Cankarjevem domu potekala tudi mednarodna konferenca z naslovom Kako se soočiti z vodenjem kulturnih projektov, ki odgovarja na vprašanja, kako organizirati in voditi uspešen kulturni dogodek.
Pomlad je za ljubiteljske umetnike vsekakor naporen letni čas, saj terja veliko dela na področju priprave in izvedbe letnih kulturno-umetniških produkcij, tudi takih, ki se odvijajo v dvoranah največjih kulturnih hramov pri nas, takih, ki se brez dvoma lahko postavljajo ob bok profesionalno skonstruiranim kulturnim dogodkom, takih, ki so vrhunski in presežni tudi transnacionalno. A hkrati tudi najlepši čas, saj s svojo prostočasno aktivnostjo in prostovoljnim delom širši javnosti ne nudijo le pisane palete kulturno-umetniških izdelkov, temveč svoj edinstven umetniški izraz, svojo srčnost in ljubezen do lepega, tako naklonjenost in spoštovanje do tradicije kot spogledljivost s sodobnostjo. Zato je TLK poklon vsem, ki prispevajo v ta ogromen mozaik ljubiteljske kulture in umetnosti pri nas. Uradna spletna stran: tlk.jskd.si. FB:@tedenljubiteljskekulture.
Viri: Simetinger, Tomaž. 2014. Folklorna dejavnost – med kulturno dediščino in umetnostjo. Folklornik, letnik 10, 2014.
