VTISI S FESTIVALOV PO SVETU

Piše: Vladimir Hrovat

Naš, slovenski Festival ustnih harmonik “(ah), TE ORGLICE “, h kateremu pritegnemo tudi nekaj udeležencev iz tujine, sodi med tako imenovane palčke, če ga primerjamo s precejšnjim številom večjih festivalov po Evropi in svetu. Sicer je pa še simbol našega festivala škratek Mokronožec – pa se vse lepo ujema!

Ustna harmonika – strokovno, ali orglice – “po domače”, v slovenskem prostoru (še) ni institucionalno umeščena, temveč se izobraževanje na tem področju organizira občasno in priložnostno: včasih tudi pod okriljem festivala. So pa dežele, kjer je izobraževanje zelo razvito in na različnih ravneh. V Evropi najbolj skrbi za tovrstno izobraževanje – še vedno največji svetovni proizvajalec ustnih harmonik – tovarna Hohner v nemškem Trossingnu. Zelo pa imajo razvito izobraževanje po azijskih deželah, kjer je imelo npr. hongkonško združenje pred dvema letoma 80-letnico delovanja! Ravno hongkonški Simfonični orkester ustnih harmonik je na zadnjem Svetovnem festivalu (Trossingen 2017) na svojem celovečernem koncertu pokazal izjemno visoko izvajalsko raven.

Baltic Nordic Harmonica Festival_Parnu_Estonija_2015-1

Foto: Arhiv Sorarmonica

Zelo pa je zanimivo doživeti in primerjati dogajanja na različnih festivalih, z njihovimi tekmovalnimi deli vred. Koncertni ansambel ustnih harmonik Sorarmonica je bil zasnovan kot vseslovenski sestav spomladi 2013, s prednostno nalogo sodelovanja na kvadrienalnem Svetovnem festivalu v Nemčiji, kar je v sodelovanju z godalnim kvartetom ljubljanskih študentk tudi uspešno opravil. Po štirih letih se je ansambel udeležil že tudi naslednjega – jeseni 2017, ko je poleg udeležbe na različnih tekmovanjih in dvakrat na odprtem odru, prav tako kot prvič, imel še lastni, zaključni večerni koncert v Nemškem muzeju harmonik. Petdnevni festival velikih razsežnosti je obakrat pritegnil veliko število Azijcev, ki so med udeleženci – teh bi naj bilo okrog 2000 – številčno prevladovali kar 90 odstotno! Poleg tekmovanj v 12-ih različnih kategorijah, je bilo tukaj veliko število tematsko različnih koncertov, nastopov na t.i. odprtem odru, nočnih jam-sessionov, tematsko različnih delavnic – in tudi gratis popravljalnica inštrumentov. Tekmovanja so ocenjevale 3 do 5 članske strokovne komisije ob natančnih časovnih omejitvah za tekmovalce, ki pa še zdaleč niso bile tako dosledno izvajane, kot na bienalnem šestdnevnem Azijsko-pacifiškem festivalu, ki je bil nazadnje avgusta 2016 v Hsinxuju na Tajvanu!

Cvitara_Zadar_Hrvaška_2017

Foto: Arhiv Sorarmonica

Tam je komisije sestavljalo 7 do 9 članov (tudi sam sem 12 ur v štirih kategorijah sodeloval pri ocenjevanju), ocene »najvišjega« in »najnižjega« ocenjevalca so se črtale, na velikem odrskem zaslonu pa so bili ves čas vsi podatki o tekočem nastopu. Obenem je bilo moč slediti tudi času izvedbe in v trenutku zaključka določene minutaže za posamezno kategorijo je neusmiljeno zapiskalo in tekmovalec se je moral hipoma ustaviti (ne glede na to, kako daleč je bil s svojo izvedbo), vsaka sekunda igranja čez limit pa se je štela v minus točke. Ta festival je sicer po obsegu dejansko največji na svetu in tudi tukaj je poleg tekmovanj bilo ogromno gala-koncertov (na enem smo sodelovali tudi mi), odprtih odrov (enega so organizatorji posvetili tudi nam in ga poimenovali Slovenski odprti oder, kjer smo pol ure izvajali izključno slovensko glasbo), pa nočni jam-sessioni, a tokrat ni bilo nobenih učnih delavnic. Sicer smo pa sodelujoči gostje iz tujine bili ves čas festivala, na katerem je bilo okrog 2500 udeležencev, od tega 1800 tekmovalcev(!), deležni izjemnega, resnično nepozabnega gostoljubja, tako organizatorjev kot domačinov nasploh.

Baltic Nordic Harmonica Festival_Parnu_Estonija_2015


Foto: Arhiv Sorarmonica

Vrnimo se v Evropo. Baltic-Nordic OPEN 2014 in 2015, Pärnu, Estonija. Zanimiv 3-dnevni festival, eden (naj)večjih evropskih, ki privabi zelo pisano mednarodno druščino sodelujočih na tekmovanjih, delavnicah, nastopih na Gala-koncertu v pärnujski Veliki koncertni dvorani, nastopih posameznikov na različnih javnih krajih, posebnem koncertu ljudske glasbe, na paradi skozi mesto in izbrancev na zaključnem opoldanskem koncertu na odprtem koncertnem prizorišču. Petčlanska mednarodna žirija odloča o nagradah: tukaj smo osvojili skupno šest medalj vseh barv, Grand Prix in lepo denarno nagrado estonskega Ministrstva za kulturo.

Assia Paciffic Festival_Taiwan_2016-1


Foto: Arhiv Sorarmonica

Bristol International Harmonica Festival H2015. Še en simpatičen festival, kjer smo kar »naenkrat« osvojili tri zlate, eno srebrno in dve bronasti odličji, z Bolerom popolnoma prevzeli publiko na večernem Gala-koncertu in nastopili še na pisanem zaključnem popoldanskem koncertu, kot celoten ansambel smo pa vodili tudi dve delavnici o izvajanju klasične, zlasti Mozartove glasbe. Zanimivo in prav prikupno je dejstvo, da pri tem tekmovanju ne gre za spodbujanje rivalstva in (negativnega) tekmovalnega duha, ki lahko marsikdaj, marsikje, marsikaj pokvari. Žal dobro poznam nekatere tovrstne slabe izkušnje iz domačih, slovenskih glasbenih logov. Tukaj gre predvsem za oznanjanje vzdušja prijateljstva, druženja, izmenjavo izkušenj in mnenj, spoznavanje česa novega … V tekmovalni komisiji sedita dva člana, od katerih je eden izjemno pronicljiv in glasbeno razgledan ocenjevalec, David Beer, ki takoj po zaključku nastopov v posameznih kategorijah javno(!) poda poročila o vsakem udeležencu posebej, s poudarkom na pozitivnih lastnostih izvedb in le tu in tam še s kakšnim priporočilom. Izjemna izkušnja za podobna dejanja tudi v našem okolju!

National Harmonica League_Bristol_Velika Britanija_2015-1


Foto: Arhiv Sorarmonica

Piše: Vladimir Hrovat Naš, slovenski Festival ustnih harmonik "(ah), TE ORGLICE ", h kateremu pritegnemo tudi nekaj udeležencev iz tujine, sodi med tako imenovane palčke, če ga primerjamo s precejšnjim številom večjih festivalov po Evropi in svetu. Sicer je pa še simbol našega festivala škratek Mokronožec – pa se vse lepo ujema! Ustna harmonika – strokovno, ali orglice – “po domače”, v slovenskem prostoru (še) ni institucionalno umeščena, temveč se izobraževanje na tem področju organizira občasno in priložnostno: včasih tudi pod okriljem festivala. So pa dežele, kjer je izobraževanje zelo razvito in na različnih ravneh. V Evropi najbolj skrbi za tovrstno…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 3.95 ( 1 ocen)

Objavite komentar