Projekt ŠtudenTeater
Piše: Matjaž Šmalc
Ljubiteljsko gledališče v Sloveniji je izredno dobro razvito. Imamo okoli 450 odraslih, 700 otroških in 100 mladinskih gledaliških skupin, ki skupno ustvarijo okoli 500 predstav letno. Tako ponujajo državna srečanja in festivali JSKD – Srečanje otroških skupin Sovenije, Festival Vizije in Linhartovo srečanje – izredno kvaliteten prerez gledališkega ustvarjanja po posameznih starostnih obdobjih. Če predstavlja Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije primere dobre prakse pedagoškega dela z mladimi ter Linhartovo srečanje zrele in produkcijsko že skoraj profesionalne predstave, so Vizije prostor, kjer nastajajo lucidne, razmišljujoče in drzne predstave najrazličnejših gledaliških zvrsti in žanrov. Predstave, kjer imajo mladi ustvarjalci prostor za gledališki eksperiment in razvijanje svoje gledališke poetike. Predstave so sveže, prelomne. Morebitno nezrelost nadomestijo s svojo brezkompromisnostjo in predanostjo. Se pravi vse, kar od mladega razmišljujočega človeka tudi pričakujemo.

Glej, vitki študent
Foto: Sunčan Stone
Smo torej lahko zadovoljni? Nikakor – že zgolj površen pogled na udeležence Festivala Vizije pokaže, da gre v večini za srednješolske skupine, medtem ko študentskega gledališča pri nas praktično ni, pri čemer smo praktično unikum v širši regiji. Ne ravno nekaj, s čimer se lahko pohvalimo …
Seveda smo se vprašali, kje je razlog za takšen upad gledališke ustvarjalnosti na prehodu iz dijaških v študentska leta. Recept za uspešnost dijaškega gledališča je v njegovi organiziranosti; na šolah obstajajo krožki ali celo dobro organizirane gledališke šole. Dijaki vedo, da dejavnost na šoli obstaja, vedo in na koga se lahko obrnejo. Same gledališke skupine organizacijsko vodijo profesorji ali zunanji mentorji, tako da se dijakom ni potrebno ukvarjati z logistiko in organizacijo ter se lahko posvetijo ustvarjalnemu delu.

Glej, vitki študent
Foto: Sunčan Stone
Na fakultetah je stvar popolnoma drugačna. Skupin (razen redkih svetlih izjem, ki jih lahko preštejemo na prste) ni; ni logistične podpore, ni mentorjev, študentje se morajo organizirati sami, če želijo ustvarjati gledališče, kjer pa trčijo ob vrsto na videz nerešljivih težav: kako na fakulteti s 1000 ali 2000 študenti identificirati somišljenike in formirati skupino, kako zagotoviti prostor za vaje in v sklepni fazi primeren oder, težav pa nimajo samo v fazi produkcije, temveč tudi v fazi postprodukcije.
Tako smo na Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju z Gledališčem Glej oblikovali projekt ŠtudenTeater, s katerim smo študentom, lačnim gledališkega ustvarjanja, dali infrastrukturno in organizacijsko pomoč. Skupinam, ki so se formirale znotraj projekta, smo nudili prostor za vaje, prostor končne produkcije – gledališče Glej – in tudi mentorja, ki je med procesom nastajanja predstave bdel nad njimi, jim svetoval, jih usmerjal, vendar ne tudi režiral predstave, saj je bil cilj projekta pokazati lastno ustvarjalnost mladih.
Odziv študentov je bil nad vsemi pričakovanji. Pri snovanju projekta smo načrtovali okoli 25 udeležencev, prijavilo se jih je 93. Namesto načrtovanih treh je nastalo sedem skupin, ki so po pol leta ustvarili šest avtorskih predstav. Te smo konec sezone prikazali v obliki festivala Glej, ŠtudenTeater v Gledališču Glej.

Glej, vitki študent
Foto: Sunčan Stone
ŠtudenTeater se seveda s festivalom zaključnih predstav ni končal. V sezoni 2016/17 so nastale nove štiri predstave, v letošnji sezoni pa smo formirali šest skupin v Ljubljani, k projektu pa smo povabili tudi nove partnerje, SNG Nova Gorica, Gledališče Moment Maribor in Center mladih Koper z namenom, da še v tej sezoni projekt razširimo še na ostala univerzitetna mesta.
ŠtudenTeater pa je velik vpliv imel tudi na Festival Vizije. Tako so bile na Vizije 2017 uvrščene kar tri predstave ŠtudenTeatra. Predstava Une druge tri sestre je prejela vizionarja za najboljšo predstavo v celoti, predstava Glej, vitki študent pa vizionarja za celoviti avtorski pristop in vizionarja za igralski dosežek.
Dve leti, 10 predstav in skoraj 150 sodelujočih študentov kasneje z zadovoljstvom in ponosom gledamo na projekt, za katerega lahko rečemo, da še ni prešel v odraslo dobo, da še vedno raste in se razvija. Neverjetno, kako malo je bilo potrebno za nekaj tako imenitnega: vse, kar je bilo potrebno, je bilo, da smo jim omogočili osnovne pogoje za delo – za ustvarjalnost so poskrbeli študentje sami.
Foto: Sunčan Stone
Ostale fotografije s predstav si lahko ogledate na spodnjih povezavah:
Prva sezona ŠtudenTeatra:
http://arhiv.glej.si/dogodki/predstave/122/1387
Druga sezona ŠtudenTeatra:
http://www.glej.si/predstave/studenteater
Festivalski utrip – kratki video s festivala:
https://www.youtube.com/watch?v=JxFLC3Us5Xg