Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Piše: Stane Križ
Metliški folkloristi smo s svojimi plesi, petelinjim bojem in turnom gostovali širom Evrope, obiskali tudi Ameriko, a naša želja je vedno bila, da bi nastopili tudi v Rusiji. Zakaj v Rusiji? Najbrž zaradi svoje velikosti, mističnosti, odličnih folklornih nastopov ruskih folkloristov, ki smo jih srečevali na raznih prireditvah.
Tako smo se v pretelkih letih že nekajkrat poskušali uvrstiti na katero od gostovanj v tej državi. Ko pa se nam je pred dvemi leti ponudila prilika, smo ob prvem kontaktu z ruskim organizatorjem spoznali, kaj pomeni delati s tako velikim upravnim sistemom. Na potrditev naše prijave, ki smo jo oddali v mesecu februarju, smo čakali do konca maja. V začetku junija pa naj bi odpotovali. In jasno je vse skupaj padlo v vodo. V tako kratkem času ni mogoče organizirati gostovanja (letalske karte, vize, ekipa,..).
V 2016 smo imeli veliko dela z našo 40-letnico in gostovanjem v Bolgariji, vseeno pa želja, da bi se v letu 2017 udeleželi gostovanja v Rusiji, ni zamrla. Tudi tokrat nam je Bruno obljubil pomoč, pa tudi mi smo bili trdno odločeni (beri prihranili smo denar), da tokrat gostovanje zagotovo izpeljemo.
V začetku leta smo prejeli vabilo za udeležbo na 16. Sadko – mednarodnem festivalu ljudskih plesov, pesmi in tradicionalnih obrti Veliky Novgorod od 9. do 11. junija 2017. Festival se odvija v dveh delih: v prvem je dopoldanska povorka po mestu in popoldanski gala nastop na velikem odru osrednjega trga v mestu, naslednji dan pa nastop na 41. regijskem poletnem festivalu folklore in obrti v bljižnem Vitoslavlitsy arhitekturnem muzeju na prostem. Organizatorja festivala sta Ministrstvo za kulturo Rusije in Regijski center za ohranjanje in razvoj ljudske dediščine. Na obeh prireditvah so poleg nas sodelovale še skupine iz Slovaške in Tajske, domačini, skupine iz regije in St. Petersburga. Prijavljena je bila tudi skupina iz Hrvaške, ki pa je dva tedna pred odhodom udeležbo odpovedala, organizator pa nam je prijazno dovolil povečati naše število udeležencev. To smo delno tudi izkoristili.
Na potovanje smo se temeljito pripravili, zavedajoč se, da je pred nami kar nekaj birokratskih ovir, ki jih bomo morali do datuma odhoda premagati. Ker pa smo potovali z letalom v St. Petersburg in od tam nazaj, smo si podaljšali bivanje še za dva dni in tako dobili možnost krajšega ogleda tega prekrasnega velemesta. Ta del poti smo udeleženci pokrili z lastnim denarnim prispevkom.
Do dneva odhoda sta imela naš Janez – predsednik in Irena kot vodja potovanja kar nekaj opravkov, ki pa sta jih opravila z odliko. Pred odhodom smo prejeli tudi kar nekaj napotkov, kako naj se obnašamo in na kaj naj bomo pozorni – previdni, a se je potem izkazalo čisto drugače. Rusi so bili odlični gostitelji, dobra organizacija.
Veliky Novgorod, kraj festivala, je glavno mesto Novgorodske regije, leži slabih 300 km južneje od St. Petersburga. Leži ob reki Volhov, ki priteče iz bližnega jezera Ilmen. O obstoju mesta in njegovi kulturi obstajajo pisni viri iz 8. st.. Ponaša se z več nazivi in znamenitostmi: rojstni kraj Ruske države (v mestu je tudi spomenik, ki je bil postavljen ob tisoči letnici države – 1862), rojstni kraj ruske demokracije – iz 11. stoletja, najstarejša pravoslavna kamnita cerkev iz 10. st., prva knjiga v ruščini, prva šola v Rusiji (Stara Rusija), ena največjih knjižnic srednjeveške Rusije, popolna pismenost prebivalstva, ko se je večina Evropejcev še podpisovala s križem, mesto muzej (največ pravoslavnih cerkva na enem mestu, muzej lesene arhitekture na prostem), mesto junaka ruskih epskih pesmi Sadka, v bližini se je rodil Sergei Rahmaninov. Na vse to so naši gostitelji izredno ponosni, to na vsakem koraku tudi pokažejo.
Žal pa kljub temu število prebivalcev (skoraj 400 tisoč) v mestu pada. Obe velemesti, Moskva in St. Petersburg, sta v bližini, od tradicije se pač ne da živeti. Tudi Rusi so »podlegli čarom kapitalizma«.
V Rusijo smo se odpravili v četrtek, 8. junija, z letalom iz Zagreba. Ob pristanku na letališču v St. Petersburgu nas je pričakala prva izmed vodičk, ki so nas spremljale v naslednjih dneh. Vse so bile izredno prijazne, trudile so se po najboljših močeh, da bi nam ustregle v naši radovednosti. Pot z letališča do Velikega Novgoroda je trajala štiri ure in je bila, kljub skoraj popolnoma ravni cesti, daljša od poleta. Avtobusi in šoferji pa si bili itak celo gostovnje posebna zgodba. Tudi vodičkino moledovanje za postanek ni pomagalo. On se je odločil in pika.
Prispeli smo pozno, povečerjali in se nastanili v hotelu Sadko, ob reki Volhov in čisto blizu starega dela mesta. Ker noč kar ni hotela nastati (smo že blizu polarnega kroga), smo se odpravili še na kratek sprehod v bližini hotela in spat.
Naslednji dan smo imeli prosto, po programu organizatorja. Dopoldne sprehod po starem delu mesta Kremlinu in prvo srečanje z dežjem (kasneje so nas podučili, da imajo samo okoli 30 sončnih dni v letu), ki je v naslednjih dneh izdatno motil njihov in naš program.
Prehrano smo imeli organizirano v hotelu (zajtrk) in v bližnji gimanziji (kosilo in večerja). Hrana je bila skromna, vendar tipična ruska in zelo okusna. Za najhujše jedce pa smo tako in tako s sabo prinesli zaloge suhih mesnin.
Popoldne obisk regionalnega centra za ohranjanje in razvoj ljudske dediščine, ki je bil ustanovljen leta 1945 in nameščen v kompleksu samostana iz 14. st.. Natančno so nam predstavili oblačenje in bivanje prebivalcev skozi življenje v preteklosti, ženitovanjske navade, prikazali so postopek zapisovanja v voščeno tablico, izdelavo tkanin in oblačil in nas ob koncu obiska povabili k učenju njihovih plesov in družabnih iger v večnamenski sobi centra. V drugi polovici popoldneva pa še dveurni izlet z ladjo do jezera Ilmeno in nazaj. Tako smo si mesto in okolico ogledali še s te perspektive. Sledile so večerne aktivnosti in čakanje na noč.
Sobota 10. junij – praznik mesta, rojstni dan Ruske države (Stare rusije) in naši nastopi. Najprej povorka, ki jo je jasno zmotil dež (pomeni, da je vsa urejenost v trenutku razpadla). Poleg folklornega dela povorke, je bil za nas – predvsem starejše – zanimiv drugi del povorke (čisto taprava socialistična povorka: najmlajši, pionirčki, mladinci, učitelji in profesorji, mestne službe in tega včasih ni bilo – bančniki). Vsi z baloni, okrašenimi kamioni in krajšimi predstavitvami. Po krajši, a »gosti« plohi se je povorka nadaljevala in zaključila z mimohodom pred častno tribuno. Ljudi je bilo kljub plohi kar nekaj. Nalaganje v avtobuse (takih ni več) in na kosilo v bližnjo gimnazijo. Povratek na prizorišče na nastop.
Za nas osrednji dogodek je bil gala nastop folklornih skupin v okviru praznika na osrednjem trgu (ta je res velik), ki pa je bil temu primerno prazen, pa še med odrom in prvo vrsto je bil velik prazen prostor. Za nameček se je že v začetku prireditve »izlilo kot iz škafa« , čakali smo v šotoru (nekateri kar na odru). Tistih malo obiskovalcev se je razbežalo, vrnilo se jih je samo nekaj. Voda je kmalu odtekla (kot pri nas na Vigredi) in nastopi so se lahko nadaljevali. Organizirano dobro, ozvočenje in vodenje tudi. Glede na to, da so nas na ta nastop najbolj pripravljali (in opozarjali), smo bili nad njegovim trajanjem in obiskom kar malo razočarani. Saj zato smo pa prišli.
Zvečer pa smo se pomešali med množico obiskovalcev (naredil se je res lep večer, ljudi je bilo nekaj tisoč) na obeh bregovih reke, ki so ob stojnicah z raznoraznimi dobrotami (in kitajsko robo) čakali na polnočni ognjemet. Od vsega večera me je najbolj presenetilo, da pri vsej množici ni bilo skoraj nobenega opitega. Res pa tudi ni bilo prave ponudbe opojnih napitkov. Dočakali smo kratko noč.
Zjutraj, v nedeljo, so nas naložili na »avtobuse« (odlični za naše bele noše) in odpeljali v 30 km oddaljeni Vitoslavlitsy lesni arhitekturni muzej (muzej hiš in gospodarskih poslopij na prostem), kjer se je odvijal 41. festival ljudskih plesov, pesmi in obrti. V prekrasnem dnevu smo gostujoče skupine nastopile ob množici domačih skupin. Vzdušje enkratno, predstava raznoraznih oblačil, odlični pevci (ta način, jezik, večglasje je res nekaj posebnega), glasbeniki vsak trenutek pripravljeni na še eno točko in pa slikanje. Mi (zaradi belih noš) in Tajci smo bili zelo iskani za skupinska fotografiranja. Nastop pa sploh nekaj posebnega, ker nastopaš tik ob ljudeh, ki jih to res zanima in uživajo ob vsaki točki. V parku so bile postavljene tudi stojnice s prikazom starih obrti. Lahko si se vključil v delo ali si preprosto kaj kupil za spomin. Bilo je vroče, prilegla bi se kakšna piva (večina ruskih je zelo dobrih), šla bi dobro v promet, a ponudbe ni bilo. Dve stojnici s pijačo in kilometerska vrsta. Popoldne povratek v hotel in priprave na povratek.
Naslednji dan in pol smo si organizirali obisk in ogled St. Petersburga, zato smo želeli kar najbolj zgodaj zapustiti Veliky Novgorod. Vodička nam je zagotovila, da je vse dogovorjeno, a šoferji po svoje.
Na našo srečo je 12. junija praznik – Dan Rusije (nove; sprejetje deklaracije o suverenosti Ruske federacije), tako da v mestu ni bilo prevelike gneče. Smo kar hitro našli hostel v katerem smo prespali, odložili potovalke in že nas je čakala agencijska vodička, ki nam je ob krožni vožnji z avtobusom in kratkimi izhodi predstavila to drugo največje rusko mesto (svetovna tursitična destinacija). Popoldne (saj veste, dež) smo se naložili še na ladjico in ob dveurni temeljiti razlagi spoznali mesto in njegove znamenitosti še s tega zornega kota. Predstavitev je bila zgodovinska, geografska in sociološka. Od vsega smo si zaželeli, da bi lahko ostali še nekaj dni in si ogledali vsaj pomembnejše znamenitosti tudi od znotraj. Pa kdaj drugič. Zvečer pa nas je še enkrat obiskala vodička iz Novgorooda, čeprav je uradno že zaključila svoje delo.
Naslednji dan le še kratka vožnja po mestu, pot na letališče in s presedanjem (Frankfurt in Pariz) pristanek na vročem Zagrebškem letališču. Tam nas je že čakal nam znani prevoznik (z »nobel« avtobusom in odličnim šoferjem) in hajd domov.
Kaj reči ob koncu? Prijetno, dobro organizirano, nezahtevno (po številu nastopov) gostovanje. Da nam je bilo lepo, smo ob dobri organizaciji gostitelja, »krivi« sami. Smo se pač dobro »zložili«!
Foto: Stane Križ
Več fotografij: https://goo.gl/photos/yx4Weg2jn3jfKUkV8
