Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.
Tekst in foto: Olga Paušič
Nekako pred petimi leti se je na Zvezi kulturnih društev Lendava (ZKD Lendava) porodila zamisel, da bi se literarni ustvarjalci iz Lendave in okolice združili v skupino, ki bi redno – mesečno – delovala kot krožek, imenovan Pobiralci rose. Zanimivo poimenovanje, kajne? Zdelo se nam je zelo ustrezno, saj je literat dejansko pri iskanju zamisli in udejanjanju le-teh kot nekdo, ki zbira kapljice rose in jih s »peresom« začara v pesem, prozno besedilo ali odrski tekst. Vsaka kapljica je majhna umetnina, vredna obravnave in pozornosti poslušalcev. Zbralo se nas je lepo število, kar 26. Prevladujejo avtorji srednjih let in tisti nekoliko starejši, eni bolj, drugi manj izkušeni, res pa ni mladih, kar je morebiti »primanjkljaj«, ki bi ga bilo treba sčasoma odpraviti. Torej bom rekla, da smo Pobiralci rose res pisana druščina zanimivih ljudi, ki jih ne motijo razlike v letih, narodnosti, razmišljanju in načinu ustvarjanja.
Resda nekateri pišejo le občasno, a radi pridejo na literarne večere tudi zgolj kot poslušalci. Posebnost našega literarnega kroga je v tem, da ustvarjamo v mavrici jezikov: slovenskem, madžarskem, hrvaškem, srbskem in romskem. Živimo na narodnostno mešanem območju, kjer je stičišče kopice jezikov, kar popestri vsebine naših literarnih večerov in nas kot nekakšna dodatna pozitivna energija povezuje v ustvarjalni konglomerat, ki mu v Sloveniji najbrž ni enakega.
Sestajamo se enkrat mesečno, najpogosteje na sedežu ZKD Lendava, včasih pa tudi v drugih okoljih, in sicer so naši literarni večeri tematski: dogovorimo se za dve do tri teme, ki so vodilo za pripravo na naslednje srečanje. Med avtorji prevladujejo pesniki/pesnice in pretežno lirske, osebnoizpovedne pesmi, manj je proznih besedil (a je dobro, da število le-teh vendar raste), seveda pa se rodi najmanj dramskih tekstov, saj pisanje odrskih besedil zahteva več literarnega znanja in izkušenj. Naši večeri so popestreni tudi z likovnimi razstavami članov likovne sekcije ZKD Lendava (ali širše – pomurskih), včasih povabimo na obisk člane gledaliških skupin, ki nam zaigrajo kakšen skeč ali odlomek iz daljšega odrskega dela – tako se srečujemo ustvarjalci z različnih področij kulturnih dejavnosti, kar je vsekakor dobro, saj se bolje spoznamo in medsebojno povezujemo, sodelujemo pri pripravi literarnih nastopov za krajane itd. Dobro sodelujemo tudi z lendavsko ljubiteljsko gledališko skupino Kofetarji – njihove članice rade prihajajo med nas brat besedila, recitirat pesmi ali zaigrat prizore iz odrskih besedil, ki jih ustvarijo člani krožka.
Prizadevamo si, da bi bilo naše ustvarjanje čim bolj kvalitetno, zato smo se odločili, da vsak literarni večer popestrimo s 15-minutnim teoretičnim uvodom. Medse vabimo sloveniste z osnovnih in srednje šole, da pripravijo gradivo in predstavijo izbrano poglavje iz literarne teorije: opis, oznaka, basen, lirika/epika, dramsko besedilo … Za »domačo nalogo« lahko potem do naslednjega srečanja ustvarjamo, opremljeni z dodatnim znanjem, preizkušamo se v tvorjenju različnih pesniških/proznih zvrsti, kar je brez dvoma spodbudno, je dodatna motivacija za razmišljanje in ustvarjanje novega. Z dobro načrtovanim delom bomo lahko dosegli višjo raven v kvaliteti, saj vemo, da vsaka pesem ni dobra pesem, pa naj prihaja še tako globoko iz srca/duše, da vsako prozno delo ni kvaliteten izdelek, naj je zgodba še tako zanimiva. Zavedajoč se, da je jezik dragoceno orodje, ki ga mora ustvarjalec zelo spretno in modro »uporabljati«, je nujno tudi spoznavanje umetnostnega jezika in bogastva njegovih posebnosti. Želeli bi si tudi pravih literarnih delavnic, a organizacija le-teh je seveda povezana s stroški, denarja pa – kot dobro vemo – žal ni. Od centrov smo kar precej oddaljeni, tako da si udeležbe na delavnicah v Ljubljani, Mariboru ali kje drugje tudi ne moremo privoščiti.
Že po prvem letu srečevanj se je nabralo veliko gradiva, pa smo razmišljali, da bi izdali zbornik. Predsednica ZKD Lendava Danijela Hozjan je prijavila projekt na JSKD in priskrbela potrebna sredstva, seveda pa je bilo treba veliko postoriti brezplačno: lektoriranje, prevajanje, oblikovanje zbornika, likovna oprema … Tako je decembra 2013 izšel prvi zbornik Pobiralci rose z izborom besedil s 16 literarnih večerov 2012/2013. Predstavitev prvega zbornika Pobiralci rose v lendavski sinagogi je bila odlično obiskana, zbornik pa med domačimi bralci izjemno toplo sprejet. Vsakokrat se potrudimo, da je predstavitev zbornika zanimiv kulturni dogodek. Zadnji dve številki smo predstavili v Knjižnici Lendava v okviru programa Noč knjige.
Naslednje leto smo prosili za recenzijo Marjana Pungartnika, literarnega poznavalca in mentorja ustvarjalcev starejše generacije, dolgoletnega spremljevalca srečanj V zavetju besede (organizator je JSKD). Napisal je:« Lendavsko območje premore skupino literatov, ki razvijajo zavidljivo dejavnost. Pod vodstvom Danijele Hozjan (in najbrž tudi drugih sodelavcev ZKD Lendava) se razvijajo v pomembno regijsko dejavnost, saj prihajajo člani, avtorji iz celotne pomurske regije. Če upoštevamo, da se je doslej zvrstilo že sedemnajst literarnih večerov ( op. avtorice: velja za leto 2014), je to pomembno že zaradi tega, ker se na ta način ustvarjajo skupinski odnosi, kar je za literaturo zelo pomembno … Šele ko sem šel skozi besedila zbornika, sem lahko videl tudi posebno vrednost njihovega truda. Združujejo namreč avtorje vseh generacij in več manjšinskih skupnosti – pišejo v madžarščini, slovenščini, srbščini, hrvaščini in romščini.«
Naslednji korak na naši ustvarjalni poti naj bi bil poskus objektivne presoje besedil, ki jih zberemo na naših večerih. Tako bi v naslednjih zbornikih objavljali le najboljša besedila, nastala med letom. Takšna je uveljavljena praksa po svetu. Pomeni pa, da se je treba soočiti s kritiko ali vsaj objektivno presojo nastalih besedil. Mislim, da »zmerna« kritika lahko pomembno prispeva k dvigu kvalitete literarnih izdelkov. Preveč se je bojimo, najraje se izognemo izrekanju mnenja/sodbe o prebranem, slišanem, da ne bi prišlo do zamere. A brez tega pač ne gre, če želimo biti uspešni, prodorni in prepričljivi. Avtorji, ki sodelujemo na srečanjih V zavetju besede, sodelujemo v spletni reviji Locutio, objavljamo v različnih tiskanih medijih ali imamo za sabo že več samostojnih knjižnih izdaj, smo že zdavnaj spoznali, da ni vse, kar položiš na papir, dovolj dobro, da bi doživelo objavo, in sprejeli kritiko kot neizogibni del ustvarjalnega procesa.. Res ni vedno prijetno, ko izveš za mnenje strokovnjaka o tvojem delu, a če si pošten do sebe, kritiko sprejmeš in se zamisliš. Seveda pa je zelo pomembna tudi samokritičnost, ki nam je menda vsem manjka. In zavedanje, da je literarno ustvarjanje v bistvu trdo delo, ki zahteva tudi veliko črtanja, brisanja, popravljanja, skratka »gladenja« izdelka, preden ga damo iz rok v naročje bralcem.
Pripravljamo že peti zbornik Pobiralci rose v prepričanju, da smo na lokalni kulturni sceni pomemben deležnik, in v upanju, da sredstva za tovrstne književne izdaje ne bodo usahnila.
