Arhiv oznak: umetnost

LGBT+ LITERARNI VEČER: KO NA OBROBJU ZRASTE SREDIŠČE

Piše: Sara Nuša Golob Grabner   Poletni večeri vabijo na potovanje k biti človeka in mesta, prepredenega z univerzalno, dostopno in predvsem spontano umetniško govorico, zaradi katere se neznano na ekstatičen način spreminja v domače. Pesniška intuicija nas je 24. junija pripeljala v KID KIBLA na LGBT+ literarni večer, ki je z osrednjo temo Pod črto potekal pod okriljem festivala ...

Več »

MEDENA DEŽELA – STRM VZPON DO ZASLUŽENE ŽETVE

Piše: Žiga Čamernik Film je bil prikazan v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani (9. – 16.6. 2020)   Triletna epopeja z več kot 400-urnim materialom za film Medena dežela (Honeyland) makedonskega režijskega tandema Tamara Kotevska – Ljubomir Stefanov si je na letošnjih oskarjih prislužila prestižni nominaciji: za najboljši dokumentarni in najboljši tujejezični film. In obe sta, roko na srce, ...

Več »

POGOVOR S KARANTENSKO POETESO TINO PEGAN: »JEZIK SVETLOBE JE JEZIK ZAMIKA BESED«

Piše: Sara Špelec   Spoznajte kulturno antropologinjo, etnologinjo in ustvarjalko, ki se brez težav sooča s tabuji, ne verjame v obstoj normalnosti in ne beži pred Drugostjo, temveč jo s papirjem in pisalom vred jemlje za svojo, dokler nekega dne ne osvoji prvega mesta na Primusovem natečaju za najboljšo pesem v literarni izolaciji. Ah, saj res – naša karantenska poetesa ...

Več »

KROKIJI NOVEGA ČASA: KO SE TEMA NE ZDI VEČ ČRNA

Piše: Mirka Nečak   Letalo se začne spuščati. Morje luči dobiva obliko mesta pod nami. Pristanemo. Življenje teče dalje. Mi smo tisti, ki mu dajemo takt.     O teži obstoja   *** Na obali se pojavijo čarobne ženske. Odvržejo oblačila in se potopijo v globine morja. Njihova porjavela koža diši po sivki in cimetu. Prepustijo se čarovniji narave, lebdijo ...

Več »

NAZAJ V PRIHODNOST: 40 LET REVIJE MENTOR

Piše: Matej Krajnc   Pred leti, sredi devetdesetih, ko je revija Mentor za kratek čas zapavzirala, mi je Peter Božič, pomembna mentorska, uredniška in pisateljska osebnost naše literarne zgodovine, ob neki priložnosti v šali dejal: »Boš videl, Mentor nas bo vse preživel!« Takisto v šali sem mu odgovoril: »Kar zase govori!« A vedel sem, da ima prav – Mentor je ...

Več »

SAMOIZOLACIJSKI POETIČNI CVETOBER: REZULTATI NATEČAJA UMETNOST JE KøRONA STVARSTVA

Mag. Ana Porenta in mag. Matej Krajnc sta izbrala najboljše karantenske poetese in barde ter lastnoročno natipkala svoj nepreklicni izbor, ki se glasi takole:   Naziv karantenske poetese pripade Tini Pegan, ki ji Zveza kulturnih društev Slovenije poklanja finančno nagrado v višini 150 evrov! Drugookronani Aljaž Primožič si je prislužil letno naročnino na revijo Mentor, tretjeokronana Tanja Ocelić pa knjižno ...

Več »

UMETNIKI NA BALKONIH IN ULICAH: ZASTONJ – ZA NARODOV BLAGOR

Piše: Mojca Senegačnik   Koledarski vsakdanjik je v začetku pomladi zamenjalo brezčasje. Kot bi še enkrat prišel november, najbolj tih in mrtev mesec, mesec odmiranja, teme, ždenja in iztekanja. Kot bi zobniki na velikanskem urnem mehanizmu naenkrat otopeli in bi čas tekel v prazno. Čakanje, ždenje na mestu. Pasivno pričakovanje »nečesa«.     Nekaj zelo glasnega je obetalo zatišje, o ...

Več »

POGOVOR Z VARJO HRVATIN – AVTORICO BESEDIL, KI JIH MORATE DOŽIVETI

Piše: Katja Gorečan   Varja Hrvatin je ena tistih sodobnih ustvarjalk, ki posegajo po mnogoterih umetniških poljih. Po študiju dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študij nadaljevala na tamkajšnjem Oddelku za scenaristiko. Poleg pisanja dramskih besedil – Popotovanje dramskega besedila, Nocturno, Kako sem postal lisičje krzno, Vse se je začelo z golažem iz ...

Več »

MAG. MARKO REPNIK O POLOŽAJU LJUBITELJSKE KULTURE: »KO NEMOGOČE POSTANE MOGOČE.«

Piše: Sara Špelec   Te dni delamo, poslušamo, gledamo, upamo in predvsem pogrešamo »od doma«. In pogrešamo marsikaj – v sedanjiku otrpel (pogojni) prihodnjik pa množico oddaljenih, zamaskiranih obrazov – predvsem pa bližino in vse njene odtenke, s katerimi so nam življenje v času predkoronskega štetja osmišljale številne kulturne prireditve. Kulturne ustanove so bile prisiljene zapreti vrata in odpreti digitalna ...

Več »

NAREDITI MORAMO VSE, DA KULTURA PREŽIVI PANDEMIJO

Piše: Inga Remeta   Svetovna pandemija koronavirusa je med prvimi udarila po kulturnem sektorju, ki izvaja številne javne prireditve. Bili smo tisti, ki smo morali že pred razglasitvijo epidemije v državi zapirati vrata naših ustanov in odpovedovati koncerte, gledališke predstave, festivale, mednarodna srečanja in ostale aktivnosti. Zelo verjetno je, da bomo tudi med zadnjimi, pri katerih se bodo stvari vrnile ...

Več »