Arhiv oznak: recenzija

ELVIS ŠAHBAZ: SANJE POSLEDNJEGA IZOLSKEGA TRUBADURJA

Piše: Nina Novak   Elvis Šahbaz – človek, ki ne pozna niti ene same note, igra pa, kot bi se rodil v času velikih kitarskih mojstrov, denimo Fernanda Sora, Mattea Carcassija ali Ferdinanda Carullija, katerih glasbena dediščina je sooblikovala veščine domala vsakega kitarista … – mora svoje poslanstvo zares opravljati s srcem. Muziciranje, ki bi ga sicer težko opredelili kot ...

Več »

GORILA NA LUNI: »VSE DOBRO O KNJIGI KNJIG MARIE PALMÍRA.«

Piše: Petra Koršič   »Všeč so mi mladi, ki berejo,« vzklikne gospod Razvozlavec ali preprosto inšpektor v problemskem, pustolovskem, občasno domišljijskem, tudi detektivskem romanu, v globini in srčiki pa predvsem romanu o odraščanju, ki mu zaradi vpetosti v širši družbeni kontekst zlahka dodamo še oznako družbeni roman. Tudi meni so všeč mladi, ki berejo … in prav zato vam namenjam ...

Več »

TINA KOZIN PREPRIČLJIVO UBESEDI TISTO, O ČEMER JE VEDNO TEŽKO GOVORITI

Piše: Tonja Jelen   Pesnica, literarna kritičarka in soustvarjalka literarnih oddaj na Radiu Ars Tina Kozin (roj. 1975) je v novi pesniški zbirki nebo pod vodo, ki je lani izšla pri Založbi Litera, upesnila različno minevanje. Pesnica začne s subtilno ubesedenim usihanjem bližnjega, nadaljuje s problematiko živali in narave, ki je vedno bolj zasičena z neuničljivo plastiko. Prav vse našteto ...

Več »

KO SE JEZ PODRE ALI MIKLAVŽ KOMELJ: NI MOGOČE ČAKATI ZAMAN

Piše: Aleš Jelenko   O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...

Več »

MARKO MATIČETOV: POEZIJA NA BALINIŠČU

Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Več »

PLES STARIH MATER: »ČAS JE, DA ZAČNEM HODITI BOSA«

Piše: Katja Gorečan   Jungovska psihoanalitičarka, pesnica in pripovedovalka Clarissa Pinkola Estés je leta 1992 izdala eno svojih najbolj prepoznavnih knjig Ženske, ki tečejo z volkovi, ki je v našem prostoru izšla pri Založbi Eno v prevodu Vere Čertalič. Avtorica je na podoben način strukturirala tudi knjigo Ples starih mater (Založba Eno, prevod Vera Čertalič), kjer s pripovedovanjem zgodb razkriva ...

Več »

JEZIK POEZIJE BOJANA SEDMAKA: DOZDEVNO ČIST

Piše: Matej Krajnc   Vedno znova sem vesel vsake knjige Bojana Sedmaka. Njegove zbirke so pesniški romani v malem, njegovi svetovi pa tako raznoliki, da se vedno vprašam, kaj nam bodo ponudili, kar je seveda dobro; če nas pesnik še vedno zanima, pomeni, da se v naši recepciji ne ponavlja, da ostaja svež in da ima dobro izhodišče za pisanje. ...

Več »

(RO)MANCA, KI BI LAHKO VRNILA SIJAJ SLOVENSKIM FESTIVALOM

Piše: Nina Novak   Trditev, da dandanes obstaja (pre)malo glasbenih zasedb s stalno postavo, je vse prej kakor redka. Večina glasbenikov se res zbere le še za potrebe posameznega projekta, kar v praksi pomeni nekaj vaj, snemanje in peščica koncertov. Tovrstno prehajanje iz zasedbe v zasedbo na uigranost ne vpliva najbolje, a ima kljub vsemu svojo dobro plat, saj avtorji ...

Več »

BIG BAND KRŠKO Z ALBUMOM AVTORSKIH SKLADB

Piše: Nina Novak   Čeprav se o ljubiteljskem glasbenem udejstvovanju na polju jazzovske glasbe le redko govori, nikakor ne smemo spregledati številnih orkestrov, ki tako doma kot v tujini dosegajo zavidljive rezultate. Jazz Punt Big Band je denimo leta 2013 osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju big bandov na Madžarskem in dve leti zatem še na Češkem, medtem ko je ...

Več »

ERVIN FRITZ: SAVINJČANKE ALI ŽI VEČIR PRHAJA

Piše: Matej Krajnc Pri nas redkokdaj naletite na kakovostno narečno knjigo. Največ jih je simpatičnih, takih, ki služijo kot uvid v govorico tega ali onega kraja, pesniki s pedigrejem pa se redko spustijo v tovrstne vode, posebej, ker pri nas narečne poezije še vedno ne jemljemo resno, ne zdi se nam dovolj visoka. Tu pa tam so izjeme, na misel ...

Več »