Arhiv oznak: poezija

ROBERT TITAN FELIX: »NE MOREM BITI POPOLNOMA ABBA, AMPAK SAMO ZGODNJI DURAN DURAN.«

Piše: Aleš Jelenko   Robert Titan Felix je avtor številnih pesniških zbirk in romanov; po osnovni šoli in gimnaziji v Murski Soboti je na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru diplomiral iz slovenskega jezika s književnostjo. Kot pesnik se redno aktivno udeležuje pesniških festivalov po Sloveniji, širše znan pa je tudi kot pisec literarnih kritik, esejev in publicistike. Skupaj z Normo ...

Več »

PRVA DRŽAVLJANKA REPUBLIKE SLOVERZIJE NIKA GRADIŠEK V SPREMSTVU SEDMIH SODRŽAVLJANOV

Piše: Sara Špelec Utemeljitev zmagovalnih sloverzov: Katarina Juvančič   Zveza kulturnih društev Slovenije in Revija Primus sta letošnjega aprila s posebnim poetičnim dekretom ustanovili Republiko SloVERZijo in za njena ambasadorja razglasili pesnika, pisatelja in vsestranskega ustvarjalca Ferija Lainščka ter pesnico, tekstopisko in kantavtorico Katarino Juvančič.     Žiranta sta ugodila vsem 114 prošnjam za državljanstvo, ki so s pesniškim pečatom ...

Več »

REPUBLIKA SLOVERZIJA: LITERARNI NATEČAJ ZA NAJSLIKOVITEJŠO PESEM O DOMAČEM KRAJU

Zveza kulturnih društev Slovenije in revija Primus vas vljudno vabita, da s pesniško besedo ovekovečite svoj domači kraj in sodelujete na literarnem natečaju Republika SloVERZija, kjer so dovoljene, pravzaprav zaželene, vse barve in vsi odtenki. Naj kraj vaših prvih korakov, besed in verzov, ki vas je izoblikoval in (usodno) zaznamoval, postane prizorišče lirskega, epskega, nostalgičnega, ideal(izira)nega, romantičnega, realističnega, futurističnega, satiričnega, ...

Več »

TINA KOZIN PREPRIČLJIVO UBESEDI TISTO, O ČEMER JE VEDNO TEŽKO GOVORITI

Piše: Tonja Jelen   Pesnica, literarna kritičarka in soustvarjalka literarnih oddaj na Radiu Ars Tina Kozin (roj. 1975) je v novi pesniški zbirki nebo pod vodo, ki je lani izšla pri Založbi Litera, upesnila različno minevanje. Pesnica začne s subtilno ubesedenim usihanjem bližnjega, nadaljuje s problematiko živali in narave, ki je vedno bolj zasičena z neuničljivo plastiko. Prav vse našteto ...

Več »

POETIČNI SPREHOD PO NOVI GORICI: »Z LITERARNIM ZEMLJEVIDOM TUDI MESTO POSTANE KNJIGA.«

Piše: Anja Mugerli   V času, ko so kulturni dogodki odpovedani ali pa v najboljšem primeru potekajo v virtualni obliki, se je tudi že tradicionalni novogoriški knjižni festival Mesto knjige oziroma njegova zimska različica Knjige pod jelkami v večji meri preselil na splet. Toda lanskoletni festival, ki je pod okriljem Društva humanistov Goriške potekal med 15. in 24. decembrom, ni ...

Več »

KO SE JEZ PODRE ALI MIKLAVŽ KOMELJ: NI MOGOČE ČAKATI ZAMAN

Piše: Aleš Jelenko   O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...

Več »

MARKO MATIČETOV: POEZIJA NA BALINIŠČU

Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Več »

OB 100-LETNICI ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA DIREKTOR MILAN GOLOB SPOROČA: »NAZDRAVLJAMO UMETNOSTI, LJUBEZNI IN ŽIVLJENJU!«

Piše: Sara Špelec   Kdor se bo mudil na ljubljanskem Krekovem trgu 2, kjer domuje naše najpomembnejše ljubiteljsko gledališče, utegne srečati čisto posebnega goloba. Nebo je zamenjal za šentjakobski prestol, a je kljub stoletnim krilom prizemljen, (pri)srčen in predvsem izredno razgledan sogovornik, ki lahko ure in ure govori o lomilcih jezika, ustroju gledališkega srca in neoliberalistično onesnaženem intelektu …, ki ...

Več »

LIRIČNO TIHOŽITJE: O MEDITATIVNI POEZIJI AFANASIJA FETA

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...

Več »

JUŠ ŠKRABAN: IZMUZLJIVOST V PESNIŠKEM RIBARJENJU

Piše: Tonja Jelen   Pesniški prvenec Juša Škrabana (roj. 1993) Ribja hoja, ki je letos izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti, je predvsem zanimiva pesniška govorica mladega avtorja. Sam naslov pesniške zbirke deluje kot oksimoron in je, razbrano iz konteksta, nastal spontano. V določenih primerih (predvsem, ko govori o potovanjih) se avtor lahko primerja s pesniki svoje generacije, ki je ...

Več »