Arhiv oznak: odzivi

ELVIS ŠAHBAZ: SANJE POSLEDNJEGA IZOLSKEGA TRUBADURJA

Piše: Nina Novak   Elvis Šahbaz – človek, ki ne pozna niti ene same note, igra pa, kot bi se rodil v času velikih kitarskih mojstrov, denimo Fernanda Sora, Mattea Carcassija ali Ferdinanda Carullija, katerih glasbena dediščina je sooblikovala veščine domala vsakega kitarista … – mora svoje poslanstvo zares opravljati s srcem. Muziciranje, ki bi ga sicer težko opredelili kot ...

Več »

GORILA NA LUNI: »VSE DOBRO O KNJIGI KNJIG MARIE PALMÍRA.«

Piše: Petra Koršič   »Všeč so mi mladi, ki berejo,« vzklikne gospod Razvozlavec ali preprosto inšpektor v problemskem, pustolovskem, občasno domišljijskem, tudi detektivskem romanu, v globini in srčiki pa predvsem romanu o odraščanju, ki mu zaradi vpetosti v širši družbeni kontekst zlahka dodamo še oznako družbeni roman. Tudi meni so všeč mladi, ki berejo … in prav zato vam namenjam ...

Več »

TINA KOZIN PREPRIČLJIVO UBESEDI TISTO, O ČEMER JE VEDNO TEŽKO GOVORITI

Piše: Tonja Jelen   Pesnica, literarna kritičarka in soustvarjalka literarnih oddaj na Radiu Ars Tina Kozin (roj. 1975) je v novi pesniški zbirki nebo pod vodo, ki je lani izšla pri Založbi Litera, upesnila različno minevanje. Pesnica začne s subtilno ubesedenim usihanjem bližnjega, nadaljuje s problematiko živali in narave, ki je vedno bolj zasičena z neuničljivo plastiko. Prav vse našteto ...

Več »

KO SE JEZ PODRE ALI MIKLAVŽ KOMELJ: NI MOGOČE ČAKATI ZAMAN

Piše: Aleš Jelenko   O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...

Več »

MARKO MATIČETOV: POEZIJA NA BALINIŠČU

Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Več »

LIRIČNO TIHOŽITJE: O MEDITATIVNI POEZIJI AFANASIJA FETA

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...

Več »

»ATA, KUPI MI FERRARI,« VZTRAJA PISATELJ ALEŠ MEDEN

Piše: Manja Žugman   Aleš Meden, avtor knjižnega prvenca z naslovom Ata, kupi mi ferrari, ki je letos izšel v samozaložbi, je po poklicu diplomirani ekonomist; v prostem času rad sopiha po dvatisočakih, na katere ga vneto priganja njegov sopotnik, ki mu pravi gospod pes Vini, in doda, da si zna njegov štirinožec spretno izboriti in uveljaviti pasje pravice. Poleg ...

Več »

JUŠ ŠKRABAN: IZMUZLJIVOST V PESNIŠKEM RIBARJENJU

Piše: Tonja Jelen   Pesniški prvenec Juša Škrabana (roj. 1993) Ribja hoja, ki je letos izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti, je predvsem zanimiva pesniška govorica mladega avtorja. Sam naslov pesniške zbirke deluje kot oksimoron in je, razbrano iz konteksta, nastal spontano. V določenih primerih (predvsem, ko govori o potovanjih) se avtor lahko primerja s pesniki svoje generacije, ki je ...

Več »

PLES STARIH MATER: »ČAS JE, DA ZAČNEM HODITI BOSA«

Piše: Katja Gorečan   Jungovska psihoanalitičarka, pesnica in pripovedovalka Clarissa Pinkola Estés je leta 1992 izdala eno svojih najbolj prepoznavnih knjig Ženske, ki tečejo z volkovi, ki je v našem prostoru izšla pri Založbi Eno v prevodu Vere Čertalič. Avtorica je na podoben način strukturirala tudi knjigo Ples starih mater (Založba Eno, prevod Vera Čertalič), kjer s pripovedovanjem zgodb razkriva ...

Več »

MEDENA DEŽELA – STRM VZPON DO ZASLUŽENE ŽETVE

Piše: Žiga Čamernik Film je bil prikazan v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani (9. – 16.6. 2020)   Triletna epopeja z več kot 400-urnim materialom za film Medena dežela (Honeyland) makedonskega režijskega tandema Tamara Kotevska – Ljubomir Stefanov si je na letošnjih oskarjih prislužila prestižni nominaciji: za najboljši dokumentarni in najboljši tujejezični film. In obe sta, roko na srce, ...

Več »