Revija Primus

Zaobljubljeni uvodnik: Veronika Šoster Zaobljubljena strokovna utemeljitev prvonagrajenega pisma: Aleksandra Kocmut   Revija Primus in Zveza kulturnih društev Slovenije sta v sodelovanju z JSKD – Območno izpostavo Ljubljana – malo pred iztekom lanskega leta razpisali natečaj za najboljše pismo novoletnih zaobljub Drugo leto bo (moj) svet drugačen, h kateremu je poleg lepih nagrad vabil spodnji kolaž Mojce Senegačnik.     ...

Dragi pevci, inštrumentalisti, plesalci, igralci in performerji!   Počasi, a vztrajno se približuje pomlad, ki prinaša svežo, zdravilno sapico in napoveduje kulturno prebujo. Če kot plesni, dramski in glasbeni ljubiteljski ustvarjalci ali performerji nastopate sami, v tandemu, skupini ali imate bend, če vas srbijo pete, jezik, glasilke ali vas kliče inštrument, potem vas JSKD OI Ljubljana v sodelovanju z ZKD ...

Piše: Anja Mugerli   V času, ko so kulturni dogodki odpovedani ali pa v najboljšem primeru potekajo v virtualni obliki, se je tudi že tradicionalni novogoriški knjižni festival Mesto knjige oziroma njegova zimska različica Knjige pod jelkami v večji meri preselil na splet. Toda lanskoletni festival, ki je pod okriljem Društva humanistov Goriške potekal med 15. in 24. decembrom, ni ...

Strokovni žirantki Aleksandra Kocmut in Veronika Šoster sta iz  literarne volilne skrinjice po študioznem volilnem molku med 83 pismi odbrali šifre, za katerimi se skrivajo naslednja imena.   Literarna zaobljubljenka je postala pesnica in kantavtorica Katarina Juvančič, ki ji Zveza kulturnih društev Slovenije poklanja finančno nagrado v višini 150 evrov. Drugo nagrado si je prislužila Zala Reberc, tretjo pa Janja ...

Piše: Katja Gorečan   »Kako sem lahko oddaljen tako zelo, če nikdar nikamor nisem odšel« poje Martin Ramoveš, ki je letos že drugič nastopil na kantavtorskem festivalu MaK. Mednarodni kantavtorski festival MaK, ki ga prirejajo pod okriljem Kulturnega društva Grobelno, je decembra 2020 praznoval deseto obletnico, tokrat s spletno izvedbo koncerta treh slovenskih kantavtorjev: že omenjenega Martina Ramoveša, Jureta Lesarja ...

Piše: Aleš Jelenko   O poeziji Miklavža Komelja je bilo napisanega že marsikaj, a zagotovo tudi marsikaj še bo. Komelj namreč še vedno piše. Piše odločno. Piše, kot da bi pisal prvič, kot da doslej ne bi povedal še ničesar. Njegove besede tudi tokrat predrejo in podrejo jez ter se z vso silo zaženejo proti bralcu. Tokrat z zbirko Ni ...

Piše: Aleš Čeh   Kakor pisanje poezije je tudi igranje večkrat nagonsko. Herbert Spencer izvor igre denimo vidi v razbremenitvi preobilja življenjske moči, Freud pa v svojih zbranih delih pesništvo kot razrešitev fantazij in želja, ki jih odrasli ne morejo uresničiti skozi igro, saj jim družba to na nek način brani. A v primeru pričujoče zbirke ne govorimo o nagonski ...

Piše: Sara Špelec   Kdor se bo mudil na ljubljanskem Krekovem trgu 2, kjer domuje naše najpomembnejše ljubiteljsko gledališče, utegne srečati čisto posebnega goloba. Nebo je zamenjal za šentjakobski prestol, a je kljub stoletnim krilom prizemljen, (pri)srčen in predvsem izredno razgledan sogovornik, ki lahko ure in ure govori o lomilcih jezika, ustroju gledališkega srca in neoliberalistično onesnaženem intelektu …, ki ...

Piše: Petra Koršič   Stopam po turobni obrečni poti v Trnovem v Ljubljani in med hojo kakor običajno snujem besedilo. Za mano je ogled obeh polfinalnih tekmovanj živega odrskega nastopanja s poezijo, imenovane slempoezija, v originalu Slam Poetry. Za menoj sta tudi prvi in celo drugi krog finala. Občutim, da sem končno vzljubila nahrbtnike; morda zato, ker je vse tako ...

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...