Piše: Tom Veber Sploh ne vem, kako začeti ta zapis. Berem pesniško zbirko Nočne živali Mitje Draba in po malem se mi dozdeva, kot da smo prav mi živali, ki ponoči rinejo k izhodu proti svetlobi. Čas, ki se iz dneva v dan krčevito lomi, od nas terja veliko: debelo kožo, duševno ravnovesje in vero, da bo enkrat ...
Več »
Piše: Mojca Senegačnik Koledarski vsakdanjik je v začetku pomladi zamenjalo brezčasje. Kot bi še enkrat prišel november, najbolj tih in mrtev mesec, mesec odmiranja, teme, ždenja in iztekanja. Kot bi zobniki na velikanskem urnem mehanizmu naenkrat otopeli in bi čas tekel v prazno. Čakanje, ždenje na mestu. Pasivno pričakovanje »nečesa«. Nekaj zelo glasnega je obetalo zatišje, o ...
Več »
Piše: Katja Gorečan Varja Hrvatin je ena tistih sodobnih ustvarjalk, ki posegajo po mnogoterih umetniških poljih. Po študiju dramaturgije in scenskih umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je študij nadaljevala na tamkajšnjem Oddelku za scenaristiko. Poleg pisanja dramskih besedil – Popotovanje dramskega besedila, Nocturno, Kako sem postal lisičje krzno, Vse se je začelo z golažem iz ...
Več »
Piše: Žiga Čamernik Zdi se, da je, z ozirom na današnje stanje, ko se stvari praktično iz dneva v dan spreminjajo, prihodnost sila nehvaležno in teže napovedati kot kadarkoli prej. Pri vsem skupaj pa za nameček sploh ne gre za kakšno zelo oddaljeno reč. V tem trenutku ga – v občečloveškem merilu – namreč ni junaka, ki bi si ...
Več »
Piše: Simona Zorko, vodja JSKD OI Ivančna Gorica Ob desetem jubileju skupine pevcev ljudskih pesmi Mlada zarja, ki so ga praznovali leta 2017, in letošnjem zaključku profesionalne kariere Olge Gruden, ustanoviteljice, promotorke in vodje skupine, je prav, da pogledamo nazaj, za začetek pa v Slovar simbolov, kjer piše: »V vseh civilizacijah je (Jutranja) Zarja ali Zora ali Aurora z ...
Več »
Piše: Nina Novak Trditev, da dandanes obstaja (pre)malo glasbenih zasedb s stalno postavo, je vse prej kakor redka. Večina glasbenikov se res zbere le še za potrebe posameznega projekta, kar v praksi pomeni nekaj vaj, snemanje in peščica koncertov. Tovrstno prehajanje iz zasedbe v zasedbo na uigranost ne vpliva najbolje, a ima kljub vsemu svojo dobro plat, saj avtorji ...
Več »
Piše: Sara Špelec Te dni delamo, poslušamo, gledamo, upamo in predvsem pogrešamo »od doma«. In pogrešamo marsikaj – v sedanjiku otrpel (pogojni) prihodnjik pa množico oddaljenih, zamaskiranih obrazov – predvsem pa bližino in vse njene odtenke, s katerimi so nam življenje v času predkoronskega štetja osmišljale številne kulturne prireditve. Kulturne ustanove so bile prisiljene zapreti vrata in odpreti digitalna ...
Več »
Piše: Inga Remeta Svetovna pandemija koronavirusa je med prvimi udarila po kulturnem sektorju, ki izvaja številne javne prireditve. Bili smo tisti, ki smo morali že pred razglasitvijo epidemije v državi zapirati vrata naših ustanov in odpovedovati koncerte, gledališke predstave, festivale, mednarodna srečanja in ostale aktivnosti. Zelo verjetno je, da bomo tudi med zadnjimi, pri katerih se bodo stvari vrnile ...
Več »
Piše: Žiga Čamernik Če malo pobliže pogledamo današnjo situacijo – pravzaprav kar celotno človeško zgodovino – se ljudje vedno proti nečemu borimo. Borimo se proti alkoholizmu in drogam. Borimo se proti priseljencem in drugače mislečim. Če smo politično levo orientirani, se borimo proti desnim in obratno. Borimo se proti raku in drugim boleznim. Borimo se celo proti smrti – ...
Več »
Piše: Kristian Koželj Velika umetniška dela in poglobljeni kreativni procesi imajo vsaj eno ključno skupno točko: vsakič, ko ti vrojeni napuh prišepne, da si jim morda prišel do konca ali ta konec vsaj oplazil, te kot podivjani vrtiljak potegnejo v novo rundo, še en krog, kjer se znano postavi na glavo, in te vrnejo na začetek; v nekakšno paradoksalno ...
Več »
Revija Primus Spremljajte kulturne dogodke.