ODZIVI

LIRIČNO TIHOŽITJE: O MEDITATIVNI POEZIJI AFANASIJA FETA

Piše: Luka Benedičič   Afanasij Afanasjevič Fet (1820–1892) je bil eden najpomembnejših ruskih postromantičnih pesnikov 19. stoletja – ob boku z Nekrasovom, Tjutčevom in še kom. Čeprav ima v ruski poeziji mesto klasika, je Fet na slovenskem literarnem tržišču precejšnja neznanka. Prvi sodobnejši prevod Feta v slovenski jezik je prispeval Drago Bajt (leta 1979) z objavo v Sodobnosti, prevajala pa ...

Več »

NEIMENOVANJE MAG. MARKA REPNIKA: »NA VRSTI JE OČITNO LJUBITELJSKA KULTURA.«

Pismo Zveze kulturnih društev Slovenije   Četrtek, 24. december 2020, bo za ljubiteljsko kulturo obveljal kot žalosten dan. Kljub korektno izvedenemu javnemu natečaju, na osnovi katerega je nadzorni odbor Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti (JSKD) že v oktobru predlagal ponovno imenovanje dosedanjega direktorja g. Marka Repnika, Vlada RS iz neznanih razlogov tega ni storila.     JSKD je ...

Več »

»ATA, KUPI MI FERRARI,« VZTRAJA PISATELJ ALEŠ MEDEN

Piše: Manja Žugman   Aleš Meden, avtor knjižnega prvenca z naslovom Ata, kupi mi ferrari, ki je letos izšel v samozaložbi, je po poklicu diplomirani ekonomist; v prostem času rad sopiha po dvatisočakih, na katere ga vneto priganja njegov sopotnik, ki mu pravi gospod pes Vini, in doda, da si zna njegov štirinožec spretno izboriti in uveljaviti pasje pravice. Poleg ...

Več »

JUŠ ŠKRABAN: IZMUZLJIVOST V PESNIŠKEM RIBARJENJU

Piše: Tonja Jelen   Pesniški prvenec Juša Škrabana (roj. 1993) Ribja hoja, ki je letos izšel pri Zavodu za razvijanje ustvarjalnosti, je predvsem zanimiva pesniška govorica mladega avtorja. Sam naslov pesniške zbirke deluje kot oksimoron in je, razbrano iz konteksta, nastal spontano. V določenih primerih (predvsem, ko govori o potovanjih) se avtor lahko primerja s pesniki svoje generacije, ki je ...

Več »

PLES STARIH MATER: »ČAS JE, DA ZAČNEM HODITI BOSA«

Piše: Katja Gorečan   Jungovska psihoanalitičarka, pesnica in pripovedovalka Clarissa Pinkola Estés je leta 1992 izdala eno svojih najbolj prepoznavnih knjig Ženske, ki tečejo z volkovi, ki je v našem prostoru izšla pri Založbi Eno v prevodu Vere Čertalič. Avtorica je na podoben način strukturirala tudi knjigo Ples starih mater (Založba Eno, prevod Vera Čertalič), kjer s pripovedovanjem zgodb razkriva ...

Več »

MEDENA DEŽELA – STRM VZPON DO ZASLUŽENE ŽETVE

Piše: Žiga Čamernik Film je bil prikazan v okviru Festivala dokumentarnega filma v Ljubljani (9. – 16.6. 2020)   Triletna epopeja z več kot 400-urnim materialom za film Medena dežela (Honeyland) makedonskega režijskega tandema Tamara Kotevska – Ljubomir Stefanov si je na letošnjih oskarjih prislužila prestižni nominaciji: za najboljši dokumentarni in najboljši tujejezični film. In obe sta, roko na srce, ...

Več »

JEZIK POEZIJE BOJANA SEDMAKA: DOZDEVNO ČIST

Piše: Matej Krajnc   Vedno znova sem vesel vsake knjige Bojana Sedmaka. Njegove zbirke so pesniški romani v malem, njegovi svetovi pa tako raznoliki, da se vedno vprašam, kaj nam bodo ponudili, kar je seveda dobro; če nas pesnik še vedno zanima, pomeni, da se v naši recepciji ne ponavlja, da ostaja svež in da ima dobro izhodišče za pisanje. ...

Več »

(RO)MANCA, KI BI LAHKO VRNILA SIJAJ SLOVENSKIM FESTIVALOM

Piše: Nina Novak   Trditev, da dandanes obstaja (pre)malo glasbenih zasedb s stalno postavo, je vse prej kakor redka. Večina glasbenikov se res zbere le še za potrebe posameznega projekta, kar v praksi pomeni nekaj vaj, snemanje in peščica koncertov. Tovrstno prehajanje iz zasedbe v zasedbo na uigranost ne vpliva najbolje, a ima kljub vsemu svojo dobro plat, saj avtorji ...

Več »

BIG BAND KRŠKO Z ALBUMOM AVTORSKIH SKLADB

Piše: Nina Novak   Čeprav se o ljubiteljskem glasbenem udejstvovanju na polju jazzovske glasbe le redko govori, nikakor ne smemo spregledati številnih orkestrov, ki tako doma kot v tujini dosegajo zavidljive rezultate. Jazz Punt Big Band je denimo leta 2013 osvojil prvo mesto na mednarodnem tekmovanju big bandov na Madžarskem in dve leti zatem še na Češkem, medtem ko je ...

Več »

ERVIN FRITZ: SAVINJČANKE ALI ŽI VEČIR PRHAJA

Piše: Matej Krajnc Pri nas redkokdaj naletite na kakovostno narečno knjigo. Največ jih je simpatičnih, takih, ki služijo kot uvid v govorico tega ali onega kraja, pesniki s pedigrejem pa se redko spustijo v tovrstne vode, posebej, ker pri nas narečne poezije še vedno ne jemljemo resno, ne zdi se nam dovolj visoka. Tu pa tam so izjeme, na misel ...

Več »