IZZIVI

KLEPET Z MIJO

Mini portret aktualne predsednice Zveze kulturnih društev Slovenije Piše: mag. Jože Osterman Zveza kulturnih društev Slovenije je letos  dobila predsednico. Kakor daleč seže spomin, tudi v čase predhodnice Zveze kulturnih organizacij Slovenije (ZKOS), so krovni organizaciji vselej predsedovali moški, čeravno bi se v vseh teh letih verjetno izkazalo, da je med člani kulturnih društev bistveno več žensk kot moških. Tak ...

Več »

IZZIVI SODOBNEGA PLESA: POMEN PLESNEGA IZOBRAŽEVANJA

pika miga

Piše: Jasmina Založnik Med 6. in 8. oktobrom je ob 14. mini festivalu otroških plesnih skupin Pika Miga v Velenju potekala 3. bienalna mednarodna konferenca plesne pedagogike pod naslovom Hodim, plešem, sem – po nedavno izdani, istoimenski knjigi Marije Vogelnik. Konferenca, zasnovana v organizaciji JSKD in soorganizaciji dveh Pedagoških fakultet – Univerze v Ljubljani in Univerze na Primorskem, je v ...

Več »

K OSNUTKU NACIONALNEGA PROGRAMA ZA KULTURO 2018 – 2025

piše: mag. Jože Osterman NPK nekoč in danes Prvi zakon o kulturi (točneje o uresničevanju javnega interesa v kulturi) leta 1995 je nacionalni program kulture (NPK) povzdignil v temeljni razvojni akt, ki naj bi kar precej podrobno določal razvoj vseh kulturnih dejavnosti, morebitne organizacijske spremembe in investicije. Njegovo sprejetje v parlamentu in redno  vsakoletno preverjanje uresničenega naj bi bilo jasen ...

Več »

ARHIVIRANJE GLEDALIŠKEGA GRADIVA

piše: Mojca Prigl Gledališko gradivo predstavlja pomemben vir za znanstveno-raziskovalno delo, gledališko pedagogiko, teatrologijo in je hkrati tudi del kulturne dediščine. Odbrano arhivsko gradivo ima trajni pomen za kulturo, zgodovino ali druge znanosti, zato je zelo pomembno, da tudi ljubiteljska gledališča poskrbijo, da bo njihovo odrsko ustvarjanje zbrano, urejeno in predano v trajno hrambo v ustanovo, ki to omogoča. Vsekakor ...

Več »

ODPRTO PISMO – ZBOROSKA DEJAVNOST BI BILA LAHKO OGROŽENA

Zveza kulturnih društev Slovenije je naslovila odprto pismo na ministrico za izobraževanje, znanost in šport, zaradi predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o osnovni šoli (ZOsn-J), ki naj bi omejil sedanjo razširjenost zborovskega petja v šolah. V kolikor bi bila ta sprememba sprejeta, bi to pomenilo, da bi se zgodil upad števila pevskih zborov, sploh mladinskih, posledično ne bo ...

Več »

ZAKAJ BI NE VRISKAL, ZAKAJ BI NE PEL …

Piše: Nataša Petrovič Tednu ljubiteljske kulture na pot Pravimo ji ljubiteljska, društvena, ljudska, poimenovali smo jo tudi že amaterska kultura. Njene člane štejemo v tisoče, obstoj društev v stoletje in več. Področja njenega ustvarjanja so številna, nekaj njih nima institucionalnega zaledja, kar pomeni, da jih preprosto ne bi bilo v našem kulturnem prostoru. Kultura, ki se že nekaj časa spogleduje ...

Več »

LJUBITELJSKA KULTURA Z VIDIKA DISKURZOV PRETEKLOSTI IN PRIHODNOSTI

Piše: Mojca Perkon Kofol Ljubiteljska kultura je danes sistematizirana glede na kulturne dejavnosti, s poudarjanjem pojmov ustvarjanje in poustvarjanje, ki ju lahko na primer enačimo s kreativnostjo, inovativnimi pristopi, napredkom, glede na globalizacijo multikulturnega sveta in ohranjanjem tradicionalnih oblik slovenske dediščine z njenim (o)vrednotenjem. Glede na to, da je oboje pod okriljem prenosa tradicije/zgodovine oz. njene interpretacije, znotraj našega slovenskega ...

Več »

NIHČE NI ODVEČ!

Piše: mag. Jože Osterman Kar nekaj desetletij je že, odkar me je v Kanadi, kjer sem se seznanjal  z njihovimi izkušnjami v prostovoljnem delu v kulturi, navdušilo kratko in jedrnato geslo Nobody is too many (prevedeno v naslov tega članka), ki sem ga kot napis v privlačni rdeče-črni kombinaciji srečeval na mnogih javnih mestih širne kanadske države. Vse bolj sem ...

Več »

ZAKON – DA ALI NE

Piše: mag. Jože Osterman Na spletni strani Zveze kulturnih društev Slovenije je že več let mogoče spremljati nastajanje zakona o ljubiteljski kulturni dejavnosti. Njegovo »rojstvo« umeščamo v zdaj že daljno leto 2009, ko nam je nekdanji državni sekretar na šolskem ministrstvu Mirko Pečarič, ki je očitno dobro zaslutil trend »hipernormiranosti« moderne slovenske družbe, dobrovoljno (in brezplačno) spisal prvi osnutek in ...

Več »