MASKE SO PADLE: POSLEDICE DOLGEGA COVIDA ZA LJUBITELJSKO GLEDALIŠKO IN LUTKOVNO USTVARJANJE

Piše: Jan Pirnat

 

V času ko bi nas moral navdajati optimizem, da smo, upajmo, v zadnjem valu covida, ki je človeštvu ugrabil zadnji dve leti, z veliko mero zaskrbljenosti pogledujemo proti vzhodu in se sprašujemo o skrhani normalnosti, ki smo je bili vajeni in deležni v zadnjih dveh desetletjih. Pri tem seveda ne podcenjujemo pomena ves čas prisotnih konfliktov, naravnih katastrof, finančnih kriz in epidemij, ki pa v Evropi ali vsaj pri nas niso v tolikšni meri spodbudile preizpraševanja in načele obstoječih vrednot. Namesto da bi se s težavami soočali na odrskih deskah, so si svetovni oder prisvojili globalni igralci, in to na najslabši možen način. V koronskih časih smo velikokrat pisali, da ustvarjalnost išče (in je tudi našla) rešitve, da kultura ne spi in da so vsake vaje in vsak dogodek izjemen dosežek. Dogodki v zadnjih dneh kažejo, kako malo je treba, da je kultura (v najširšem pomenu besede) povsem pozabljena.

 

»V oceni stanja za l. 2019 je bilo izpostavljeno stagniranje na področju lutkovnih skupin, kar v največji meri sovpada z menjavo generacij učiteljev, ki so na šolah vodili lutkovne krožke, in z zahtevnostjo lutkovne produkcije, ki po obsegu močno presega število, predvideno v učnih načrtih za neobvezne izbirne predmete,« uvodoma ugotavlja Jan Pirnat, producent za gledališko dejavnost na JSKD. Foto: Matej Maček

 

Primerjalne vrednosti

Pregleda dogajanja na ljubiteljskem gledališkem in lutkovnem področju v letu 2021 ne moremo obravnavati ločeno od leta 2020 in tudi ne brez zadnje v celoti izpeljane sezone, ki se je zaključila z Linhartovim srečanjem 2019. Uvodoma torej povzemam oceno stanja leta 2019, kot je bila zapisana v Letnem poročilu JSKD za leto 2019:

»Ljubiteljsko gledališko in lutkovno dejavnost je v grobem mogoče razdeliti na dva dela: na dejavnost, ki nastaja v okviru kulturnih društev in skupin, ter tisti del dejavnosti, ki nastaja v okviru vrtcev in šol. V produkciji kulturnih društev nastanejo praktično vse predstave odraslih gledaliških skupin, približno polovica predstav mladinskih skupin (te večkrat delujejo v sodelovanju s šolami) ter manjši del predstav lutkovnih in otroških gledaliških skupin. Ob stabilnem delovanju gledaliških skupin v društvih rastejo njihove ambicije, s tem pa tudi pristop k delu in končna kakovost predstav.« In potem je napočilo usodno l. 2020, ko so nastopajoči morali prvič nadeti maske. Foto: Matej Maček

 

V oceni stanja za l. 2019 je bilo izpostavljeno stagniranje na področju lutkovnih skupin, kar v največji meri sovpada z menjavo generacij učiteljev, ki so na šolah vodili lutkovne krožke, in z zahtevnostjo lutkovne produkcije, ki po obsegu močno presega število, predvideno v učnih načrtih za neobvezne izbirne predmete. Krožki in klubi so v šolskem sistemu zaradi spremenjenih obšolskih dejavnosti v glavnem izgubili svojo vlogo. Veliko pridobitev na področju lutkovnega gledališča v letu 2019 je prinesel program Hišina lutkovna akademija, ki je nastal v sodelovanju Hiše otrok in umetnosti in JSKD in se v naslednjih dveh sezonah vključil v ŠtudenTeater.

Preden preidemo k oceni preteklega leta in leta 2020, zagrizimo še v številke iz leta 2019. S statistiko tega leta se je v članku z naslovom Položaj in podoba sodobnega ljubiteljskega gledališča na Slovenskem ukvarjal Gašper Troha. Celotno besedilo članka, objavljenega v 1. številki 8. letnika revije Amfiteater (številka je bila v celoti posvečena ljubiteljskemu gledališču, obravnavanem v najširšem pomenu termina), je dostopno

Tristopenjska struktura festivalov in srečanj vključuje večino ljubiteljske produkcije po celotni Sloveniji in tudi v zamejstvu. Vsako leto pa nastanejo tudi predstave, ki iz različnih razlogov ne sodelujejo v strokovno spremljanem pregledu gledališke sezone. Treba je omeniti, da v tem pregledu navajamo številke, ki veljajo na državni ravni. Majhnost Slovenije se je topogledno tudi v evropskem merilu večkrat izkazala kot prednost, ker poleg načina organiziranosti JSKD (kulturna mreža) omogoča zelo podroben vpogled v lokalna okolja, ki nimajo tako dobrega pregleda.

Leta 2019 je bilo na gledališke in lutkovne festivale JSKD prijavljenih 524 predstav, in sicer na:

  • Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije: 267,
  • Festival Vizije – festival mladinskih skupin Slovenije: 58,
  • Linhartovo srečanje – festival odraslih gledaliških skupin Slovenije: 122 in
  • Srečanje lutkovnih skupin Slovenije: 77

 

Samo v prijavljenih predstavah je nastopalo več kot 6500 igralk in igralcev ter lutkarjev (od predšolskih otrok do različno starih članov ljubiteljskih gledaliških skupin). K temu je (v primeru otroških gledaliških skupin) treba prišteti tudi člane ustvarjalnih in spremljevalnih ekip.

Ker začnemo s prijavami za naslednjo sezono konec predhodnega leta, si lahko primerjalno ogledamo tudi število prijav za leto 2020, ki so se zaključile 15. februarja 2020 (v Sloveniji je vlada razglasila epidemijo 12. marca 2020).

Prijave na gledališke in lutkovne festivale leta 2020:

  • Srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije: 257 (indeks glede na prejšnje leto: 96,3),
  • Festival Vizije – festival mladinskih skupin Slovenije: 48 (indeks: 82,7),
  • Linhartovo srečanje – festival odraslih gledaliških skupin Slovenije: 126 (indeks: 103,3) in
  • Srečanje lutkovnih skupin Slovenije: 82 (indeks: 106,5).

 

Na območni ravni so ogledi strokovnih spremljevalcev vseh srečanj in festivalov potekali že pred začetkom pandemije. Upoštevaje razmere so se spreminjali načini ogledov (ogledi na šolah, organizirano snemanje predstav), vendar je bil ves trud sodelavcev JSKD na terenu in pripravljenost skupin zaman, ker je bilo z razglasitvijo epidemije javno življenje povsem zaustavljeno.

Po nastopu ukrepov za preprečitev širjenje pandemije koronavirusa je bilo v aprilu 2020 med gledališkimi in lutkovnimi skupinami izvedenih več anket.

Med prijavljenimi na Linhartovo srečanje je na anketo (od 126 prijavljenih) odgovorilo 77 skupin, od tega jih je 63 doživelo premiero pred začetkom epidemije. Na srečanjih in festivalih lahko sodelujejo tudi predstave, ki so nastale v prejšnjem letu in še niso sodelovale v izboru, hkrati pa je znano, da ljubiteljska gledališka sezona sovpada s šolskim in ne koledarskim letom. Strokovni spremljevalci so si jih ogledali 32. Takrat je samo 5 skupin predvidevalo, da predstava jeseni leta 2020 ne bo več aktualna.

Pri mladinskih predstavah (Festival Vizije) so podatki iz aprila 2020 naslednji: 21 skupin (od 48 prijavljenih) je odgovorilo na anketo, od tega jih je 11 imelo premiero, 4 pa so si ogledali strokovni spremljevalci. 4 skupine so predvidevale, da v naslednji sezoni predstave ne bodo mogli izvesti.

Ampak, o, ne, udeleženci Mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnic v Kopru se leta 2020 niso pustili odgnati. Foto: Matej Maček

 

Oglejmo si še stanje pri otroških gledaliških skupinah in lutkovnih predstavah.

V anketi je (od 257 prijavljenih) sodelovalo 105 otroških gledaliških skupin, od tega jih je 50 že imelo premiero, strokovni spremljevalci pa so si uspeli ogledati 12 prijavljenih predstav. Pri otroških predstavah so skupine še bolj zavezane šolskemu letu (prehodi med razredi, triadami devetletke in prehod med osnovno in srednjo šolo), zato tudi ne preseneča, da jih je 31 odgovorilo, da predstava jeseni (najverjetneje) ne bo več ponovljiva.

Odzvalo se je tudi 42 (od 82 prijavljenih) lutkovnih predstav. Točno polovica v anketi sodelujočih skupin (21) je odgovorila, da je že imela premiero, 9 pa so si jih že ogledali strokovni spremljevalci. Skupine so bile tokrat bolj optimistične in jih je samo 5 menilo, da predstave jeseni ne bo mogoče ponoviti.

Ob sproščanju ukrepov junija 2020 se je JSKD odločil odpovedati Linhartovo srečanje in vse prijavljene predstave za leto 2020 vključiti v izbor za prihodnjo sezono 2021. Takšna rešitev je bila predvidena tudi za srečanje lutkovnih skupin in otroških gledaliških skupin. Za mladinske predstave pa je bil do jeseni odprt nov razpis, ki je predvideval, da si državna selektorica ogleda vse predstave in državno srečanje v novembru 2020. Na ponovljeni razpis se je do 7. septembra prijavilo 28 mladinskih gledaliških skupin. Državna strokovna spremljevalka si je do ponovne zaustavitve javnega življenja (15. oktobra 2020) uspela ogledati 16 predstav, 10 predstav je bilo zaradi hitrega slabšanja epidemiološke slike odpovedanih, 2 predstavi pa so prehiteli ukrepi in dokončna odpoved festivala 27. oktobra 2020.

Za leto 2020 lahko ugotovimo naslednje: na področju mladinskih in odraslih predstav je delež izvedenih predstav glede na prijave predstavljal približno polovico (50 % pri odraslih in 44 % pri mladinskih predstavah). Kot že omenjeno, je pri številkah treba upoštevati, da je večina izmed teh predstav nastala ali začela nastajati že leta 2019. Pri otroških predstavah in predstavah lutkovnih skupin pa je moč razbrati, da je bil ta delež še nižji, in sicer slabih 20 % za otroške predstave in 26 % za lutkovne predstave.

Govorimo torej o velikanskem upadu produkcije v letu 2020, ki se je kljub upanju na bolje nadaljeval tudi v letu 2021.

»Virus je našel nove načine preživetja, o čemer priča dejstvo, da si zaradi nenadne odpovedi tudi na državnem srečanju nismo ogledali vseh izbranih predstav. V tekmovalnem delu v Postojni se je občinstvu kljub temu predstavilo 7 skupin. Festivalska žirija v sestavi Marijane Brecelj, Zale Dobovšek in Tatjane Peršuh je določila nove prejemnike matičkov. Izstopali sta dve predstavi, in sicer najboljša predstava v celoti: Antigona v New Yorku režiserja Matjaža Šmalca v izvedbi Loškega odra Škofja Loka …

in

predstava Fetiš na puter: avtorsko besedilo ustvarjalne ekipe Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.« Nagrada za obe fotografiji gre Mateju Mačku.

 

Toda v letu 2020 ni šlo čisto vse narobe. Šentjakobsko gledališče Ljubljana, eno najstarejših ljubiteljskih gledališč v Evropi, je bilo vpisano v register nesnovne kulturne dediščine, leto 2020 (in še 2021) pa je minilo v znamenju njegove 100-letnice. Slovenija je imela predstavnika na prvem mednarodnem spletnem festivalu ljubiteljskega gledališča Theatre is my love (v organizaciji AITA / IATA). Organizatorji so uspeli na izredno visoki ravni izpeljati spletni festival v okviru 33. Čufarjevih dni. Kljub vsem omejitvam so se do zaključka študijskega procesa prebile 4 predstave ŠtudenTeatra. V poletnem oknu so potekale gledališke in filmske delavnice v Izoli. In še bi lahko naštevali.

Na splošno so vse skupine iskale rešitve, kako vsaj del gledališke izkušnje preseliti na splet. V obliki spletnih učilnic so potekala izobraževanja, vaje in celo gledališke predstave (tukaj je zaradi truda, vloženega v nastanek teh predstav, načrtno spregledan pogoj, da je za gledališko predstavo nujen živ stik med igralcem in gledalcem). Vse gledališke in lutkovne skupine, ki so delovale ali vsaj poskusile delovati v teh razmerah, so naredile velik preskok pri uporabi digitalnih orodij in na področju snemanja in prenašanja gledaliških predstav v živo. V kolikšni meri se bo to poznalo pri nadaljnjem delu skupin, bo moč oceniti v prihodnjih letih.

 

Zdaj pa zares v leto 2021

Pandemija koronavirusa je v veliki meri obvladovala še celotno koledarsko leto 2021. Tokrat se je na podlagi izkušenj preteklega leta dalo predvideti nekatere scenarije (npr. poletno omilitev ukrepov, ki gre na račun upada virusnih obolenj), zato so bile vse strani pripravljene na sprotno spreminjanje in spremljanje epidemiološke slike in ukrepov, pa tudi na posledične prilagoditve.

Na razpis za Linhartovo srečanje, ki je bil objavljen septembra 2020, se je do začetka leta 2021 prijavilo 91 gledaliških predstav, vendar do začetka junija ni bilo mogoče izpeljati ogledov na območni in regijski ravni. Zato so bile sprejete dopolnitve k prvotnem razpisu, kar je pomenilo, da je v končnem izboru za 59. Linhartovo srečanje sodelovalo 30 ponovno prijavljenih predstav, ki si jih je državni strokovni spremljevalec ogledal na podlagi arhivskih posnetkov.

Virus je našel nove načine preživetja, o čemer priča dejstvo, da si zaradi nenadne odpovedi tudi na državnem srečanju nismo ogledali vseh izbranih predstav. V tekmovalnem delu v Postojni se je občinstvu kljub temu predstavilo 7 skupin. Festivalska žirija v sestavi Marijane Brecelj, Zale Dobovšek in Tatjane Peršuh je določila nove prejemnike matičkov. Izstopali sta dve predstavi, in sicer najboljša predstava v celoti: Antigona v New Yorku režiserja Matjaža Šmalca v izvedbi Loškega odra Škofja Loka in predstava Fetiš na puter: avtorsko besedilo ustvarjalne ekipe Gledališča Toneta Čufarja Jesenice.

Strnjen festivalski vtis predstavlja zapis iz sporočila za javnost. »Predstave, ki so nas najbolj nagovorile, so predstave s čistim in jasnim sporočilom in izvedbo in so tudi prejele priznanja in matičke za svoje dosežke. Hvala in čestitam,« je povedala Marijana Brecelj, igralka, predsednica strokovne žirije 59. Linhartovega srečanja, in dodala, da je hvaležna za priložnost, da je lahko bila del žirije 59. Linhartovega srečanja v Postojni. »Skupaj s sožirantkama Tatjano Peršuh, gledališko režiserko, in Zalo Dobovšek, dramaturginjo, smo skoraj idealno usklajeno plule skozi vseh sedem predstav in varno pristale na končnem privezu. Zahvaljujem se tudi ljubiteljem ljubiteljskega gledališča, ki so iz dneva v dan tudi večkrat na dan zapolnili dvorano Kulturnega doma v Postojni.«

Ker razmere niso omogočale izvedbe Festivala Vizije v običajnem terminu, je organizatorjem uspela selitev festivala na morje. V času mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnic Izola je letos spet v Kopru, ki se jih je udeležilo 120 udeležencev iz 10 držav, je potekal tudi Festival Vizije gredo na morje. Na zunanjih festivalskih odrih se je predstavilo 5 gledaliških skupin (od tega 1 lutkovna in 1 hibridna predstava – ZOOM gledališka predstava z zaključkom v živo). Državna strokovna spremljevalka si je v živo ogledala vse prijavljene predstave in jih 6 izbrala za državno srečanje (od tega je ena predstava zaradi pozitivnega testa na koronavirus v zasedbi odpadla, eno pa je nadomestila spremljevalna predstava po izboru organizacijskega odbora festivala).

»’Kljub vsem omejitvam se bomo še naprej trudili po najboljših močeh, da pričaramo nasmehe na obrazih’ in ‘Upam, da boste tekmovanje gledaliških skupin izvedli, saj otrokom dodatna spodbuda in strokovna kritika res veliko pomeni,’ sta samo dva izmed številnih odzivov, ki pričajo o entuziazmu, zagnanosti in predanosti posameznih skupin«, sploh kadar gredo Vizije na morje in v objektivu Mateja Mačka nastopijo člani Šentjakobskega gledališča.

 

Srečanji otroških gledaliških in lutkovnih skupin sta v letu 2021 odpadli. V šolskih okoljih so bile skupine bodisi v mirovanju bodisi so delovale v zelo omejenih pogojih. Zaradi vzdrževanja mehurčkov se skupine učencev niso več smele mešati znotraj gledaliških krožkov. Odsotnost je bila prisotna tako na strani učencev kot tudi učiteljev, ki so morali nadomeščati še svoje odsotne sodelavce in so bili v tem obdobju preobremenjeni že brez dodatnih obveznosti, ki jih prinaša delo v gledališki ali lutkovni skupini. V različnih razgovorih z mentorji otroških gledaliških skupin, ki so potekali v okviru posvetov na ravni koordinacij, so, upoštevaje odločitve šolskih vodstev, pretresali različne možnosti za nadaljnje delovanje (šole so v svoje delovanje sprejete in veljavne ukrepe zelo različno prevajale). Čisto vsi pa so se morali soočiti z delom v neprijaznih razmerah, ki mentorjem še zdaleč niso omogočale normalnega delovanja. To je botrovalo odločitvi, da sta bili srečanji za leto 2021 v celoti odpovedani. V junijskih dneh, ko bi moralo potekati tradicionalno srečanje skupin, je bilo po delni sprostitvi ukrepov načrtovano celodnevno izobraževanje mentorjev, ki pa je bilo zaradi sočasne vrnitve učencev v šolske klopi in zaključnih ocenjevanj ter še vedno prisotnih bolniških odsotnosti učiteljev (in hkrati mentorjev skupin) neizvedljivo. Je pa célo leto potekala ponudba Kulturni dnevi, v katero so bili poleg drugih dejavnosti vključeni poklicni gledališki in lutkovni ustvarjalci (prisotni tudi v vlogi JSKD-jevih strokovnih spremljevalcev), ki so pripravili in izvedli izobraževanja na osnovnih šolah.

Na začetku novega šolskega leta se je izkazalo, da covid še ni rekel zadnje besede. Načrtovanje vseh srečanj in festivalov je bilo prestavljeno na začetek letošnjega leta (2022). Ob zaključku leta 2021 pa je bila izvedena anketa za mentorje vseh kulturnih dejavnosti, ki jih izvajajo v osnovnih šolah. O stanju gledaliških skupin je poročalo 135 mentorjev. Sodeč po prijavah iz predkoronskih let, je to slaba polovica vseh na srečanjih sodelujočih skupin (skupni seštevek otroških in lutkovnih gledaliških predstav na srečanjih iz l. 2019 in l. 2020 se giblje okrog 340 predstav, vendar nekaj lutkovnih gledaliških predstav pripravijo tudi odrasli in mladinski ustvarjalci).

»Če odmislimo težke uvodne misli, potem te številke, še bolj pa spremljanje dogajanja po večini slovenskih krajev, prinašajo vsaj nekaj optimizma, ki nalaga še večjo odgovornost vsem vpletenim, da se spet zaljubimo v gledališče in se vrnemo v dvorane, pa naj si bo v vlogi igralcev, ustvarjalcev ali gledalcev, ki na vse mogoče načine podpirajo gledališko in lutkovno ustvarjalnost.« No, tudi filmsko, o čemer priča prizor z Mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnic Koper iz l. 2021. Foto: Matej Maček

 

Odzivi na anketo Delovanje OŠ kulturnih skupin (december 2021)

»Kljub vsem omejitvam se bomo še naprej trudili po najboljših močeh, da pričaramo nasmehe na obrazih« in »Upam, da boste tekmovanje gledaliških skupin izvedli, saj otrokom dodatna spodbuda in strokovna kritika res veliko pomeni« sta samo dva izmed številnih odzivov, ki pričajo o entuziazmu, zagnanosti in predanosti posameznih skupin, rečeno drugače: »Hvala za Kulturno šolo za kulturne dni. Od delavnic smo veliko odnesli.«

Izpostavljeni dogodki v letu 2021

Poleg že omenjene izvedbe Linhartovega srečanja in Festivala Vizije gredo na morje, izpeljanega v okviru mednarodnih poletnih gledaliških in filmskih delavnic, so leto 2021 na področju ljubiteljskega gledališča zaznamovali tudi 50 let Severjevih nagrad (z izidom tematskega zbornika), povratek drugih gledaliških festivalov v živo (Čufarjevi dnevi, Novačanova srečanja, Pekre idr.), različne pobude po skupnem sodelovanju več gledaliških skupin, kakršen je npr. projekt Pod svobodnim soncem, ki so ga pripravile celjske gledališke skupine. Drugo koronsko leto ni ustavilo ŠtudenTeatra (ki je ves študijski proces prenesel v spletne učilnice), poleg tega pa je v spletni obliki potekala še 9. mednarodna konferenca gledališke pedagogike Vključi se. Vključi vse, …

Kje smo torej v letu 2022?

V organizaciji JSKD trenutno potekajo ogledi vseh gledaliških in lutkovnih srečanj. Strokovni spremljevalci si bodo ogledali 37 mladinskih gledaliških predstav (indeks glede na leto 2019: 63,7), 78 otroških gledaliških predstav (indeks: 29,2), 40 lutkovnih predstav (indeks: 51,9) in 72 predstav odraslih gledaliških skupin (indeks: 59,0).

 

 

 

Če odmislimo težke uvodne misli, potem te številke, še bolj pa spremljanje dogajanja po večini slovenskih krajev, prinašajo vsaj nekaj optimizma, ki nalaga še večjo odgovornost vsem vpletenim, da se spet zaljubimo v gledališče in se vrnemo v dvorane, pa naj si bo v vlogi igralcev, ustvarjalcev ali gledalcev, ki na vse mogoče načine podpirajo gledališko in lutkovno ustvarjalnost.

 

 

Optimizem prinaša tudi svet, kjer ni nič tako, kot je videti

Piše: Jan Pirnat   V času ko bi nas moral navdajati optimizem, da smo, upajmo, v zadnjem valu covida, ki je človeštvu ugrabil zadnji dve leti, z veliko mero zaskrbljenosti pogledujemo proti vzhodu in se sprašujemo o skrhani normalnosti, ki smo je bili vajeni in deležni v zadnjih dveh desetletjih. Pri tem seveda ne podcenjujemo pomena ves čas prisotnih konfliktov, naravnih katastrof, finančnih kriz in epidemij, ki pa v Evropi ali vsaj pri nas niso v tolikšni meri spodbudile preizpraševanja in načele obstoječih vrednot. Namesto da bi se s težavami soočali na odrskih deskah, so si svetovni oder prisvojili globalni…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 3.75 ( 1 ocen)

Objavite komentar