ČAS JE, DA SE ZA VEDNO POSLOVIMO OD DRUŽBE STRAHU

Piše: Miša Gams, mag. antropologije vsakdanjega življenja

 

Dobronamerni slogan Ostani doma in vzdržuj distanco oz. Ostanimo skupaj, a na razdalji, ki ga je velika večina posvojila kot samoumevnega, predstavlja vrhunec sodobnega fašizma v najbolj pritlehni obliki, sploh zato, ker ga niti kritiki ideologij niso vzeli pod drobnogled, temveč so ga »kupili« v paketu sankcij ob epidemiji.

 

»Sprejeti moramo dejstvo, da ves čas tako ali drugače umiramo in da smrt ni stvar nedoločljive prihodnosti, temveč tega trenutka. Brez smrti ni življenja in obratno.« Foto: osebni arhiv

 

Za nošenje mask in brizganje razkužil po telesu ni prav nobene pravne podlage. Politiki in mediji so nas ob začetku epidemije svarili, da lahko s svojim neodgovornim ravnanjem okužimo starostnike, vse kronične bolnike in ljudi z oslabelim imunskim sistemom. Ta povsem neosnovana, dobesedno iz zraka privlečena trditev, predstavlja enormno orožje za masovno hipnozo ljudi, ki imajo že brez korone slabo vest, da ne skrbijo dovolj za svoje bližnje. S tem so dregnili v Ahilovo peto Zahodnega človeka, ki ga divji kapitalizem peha v prekomerno delo in zanemarjanje družine in prijateljev. Ko so ljudem vcepili strah pred okužbo z neznanim virusom, so obenem naredili vse, da so razbili številne družinske celice, uničili medgeneracijsko slogo in poskrbeli za zaton številnih prijateljstev. Še več: govori se o tem, da nič več ne bo tako, kot je bilo, češ da gre za novo normalnost, brez katere ne bo več mogoče preživeti. Pa je temu res tako?

Če bi res šlo za smrtonosni virus, ki bi na veliko moril (a vemo, da temu ni tako, saj tudi umrli niso preminuli zaradi virusa, temveč zaradi kronične bolezni ali starosti), bi se morala družba odzvati zrelo in storiti vse, da se čim hitreje in v čim večji meri prekuži. In to lahko storimo le tako, da okrepimo socialne stike in si izmenjamo vse mikroorganizme v obtoku, ki jim nobena maska in nobeno razkužilo ne more do živega, ker tako ali drugače najdejo svojo pot do »gostitelja«. Zdi se, kot da si kupujemo čas za nekaj, kar bi nas še bolj opolnomočilo in obogatilo. Sprejeti moramo dejstvo, da ves čas tako ali drugače umiramo in da smrt ni stvar nedoločljive prihodnosti, temveč tega trenutka. Brez smrti ni življenja in obratno.

Številni delodajalci so delavcem kljub uradni prekinitvi epidemije naročili, naj se ne vračajo na Balkan, ker bodo v nasprotnem primeru z njimi prekinili delovno razmerje. Foto: Jure Matoh

 

Dvomesečna karantena je več kot očitno služila tudi izdatnemu obubožanju in deprimiranju ljudi, predvsem malih podjetnikov in ostalih prekarnih delavcev, ki so poslej še bolj upogljiva in poceni delovna sila. Nečloveške ukrepe distanciranja in zapiranja v karanteno je podprla Svetovna zdravstvena organizacija in tako rekoč vsi predstavniki svetovne politike, ki so položaj izkoristili za krepitev diktature in nacionalizma, najrazličnejše migrante in delavce pa obsodili na smrt od lakote.

Zakaj smo se lotili zapiranja mej in uvajanja štirinajstdnevne karantene za vse, ki prihajajo z »barbarskega« Balkana, polnega topline in tesnih medsebojnih stikov, predvsem pa takšnih in drugačnih neukročenih mikroorganizmov? Zato, ker ga sistematično uničujemo že desetletja; Zahodna Evropa, ki tempo življenja diktira vsem ostalim evropskim prebivalcem, potrebuje čim bolj obubožano delovno silo, s katero se da brez težav manipulirati.

Številni delodajalci so delavcem kljub uradni prekinitvi epidemije naročili, naj se ne vračajo na Balkan, ker bodo v nasprotnem primeru z njimi prekinili delovno razmerje. Z drugimi besedami so jim torej dali vedeti, da morajo biti vedno na razpolago in da lahko v naslednjih letih na svoje družine in dopust kar lepo pozabijo.

»Nihče mi ne sme vzeti pravice do tega, da se okužim z vsem, kar trenutno kroži v zraku, pa četudi z vsemi mikroorganizmi tega sveta, ker me to bogati in krepi, čeprav morda kdo misli, da me ubija.« Foto: Ksenija Berk

 

 

Naj torej razmišljanje zaokrožim s tem, zakaj ne nosim maske in ne uporabljam razkužil. Tudi če bi verjela, da nad dogajanjem minulega polletja bdi samo zlovešči virus in da lahko moje nenošenje mask in nerazkuževanje rok »ubije« sočloveka, bi ravnala enako in ne bi ničesar spremenila. Prav ničesar. Nihče mi namreč ne more in ne sme naprtiti krivde, da sem soodgovorna za smrt drugega, kaj šele, da me proglasi za neko vrsto biološkega terorista – skrb za zdravje je odgovornost vsakega posameznika. Prav tako mi nihče ne sme vzeti pravice do tega, da se okužim z vsem, kar trenutno kroži v zraku, pa četudi z vsemi mikroorganizmi tega sveta, ker me to bogati in krepi, čeprav morda kdo misli, da me ubija. Prav zato za nošenje mask in uporabo razkužil ne vidim ne pravne ne zdravstvene in, navsezadnje, etične podlage.

»Čas je, da se za vedno poslovimo od družbe strahu, da se objamemo in da ustvarimo družbo povezanosti, zaupanja in medsebojne bližine, sicer si bo človeštvo podpisalo bridki konec.« Foto: Janez Zalaznik

 

Če se kdo boji virusa in soljudi kot morebitnih prenašalcev nevarnih mikroorganizmov ali idej, naj se zaščiti, kot ve in zna, a naj tega svojega strahu in predsodkov ne prenaša na druge, saj s tem ustvarja družbo strahu, v kateri bo človek človeku sovrag. To pa je nekaj, kar neoliberalni kapitalizem v svoji zadnji fazi dihanja na škrge še najbolj potrebuje … Če se vsi skupaj odločimo, da bomo gradili družbo zdravega razuma in sprejeli svoj strah pred drugačnostjo in smrtjo, imamo možnost, da v srce neoliberalnega kapitalizma zapičimo kol. Čas je, da se za vedno poslovimo od družbe strahu, da se objamemo in da ustvarimo družbo povezanosti, zaupanja in medsebojne bližine, sicer si bo človeštvo podpisalo bridki konec.

 

 

In se, kot pravi Žiga Čamernik, znašli na pogorišču talentov …

Piše: Miša Gams, mag. antropologije vsakdanjega življenja   Dobronamerni slogan Ostani doma in vzdržuj distanco oz. Ostanimo skupaj, a na razdalji, ki ga je velika večina posvojila kot samoumevnega, predstavlja vrhunec sodobnega fašizma v najbolj pritlehni obliki, sploh zato, ker ga niti kritiki ideologij niso vzeli pod drobnogled, temveč so ga »kupili« v paketu sankcij ob epidemiji.     Za nošenje mask in brizganje razkužil po telesu…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: Bodite prvi !

Objavite komentar