ZLET LITERARNIH ZAVETNIKOV

Piše: Sara Špelec

Ko spoznaš, da je tvoja ustvarjalnost samo zrcalo večne reciklaže časa, se moraš lotiti izdelave unikatnih umetniških okvirov. Ustanoviš Gledališko skupino Reciklaža, kjer v ruskem jeziku na nov način uprizarjaš stare ruske mojstre in si zaželiš, da bi po uspešnem nastopu v Cankarjevem domu gostovali še na katerem drugem odru. Na Linhartovem srečanju? Dobrodošli – a prej morate ustanoviti društvo! In smo ga. Februarja 2010 smo se prekrstili v Kulturno-gledališko društvo Reciklaža; čeprav delujemo predvsem v Ljubljani in prihajamo iz različnih koncev Slovenije, je naš društveni dom po spletu naključij postal kraj literarnega imena – Sveta Trojica (nekdanje Gradišče) v Slovenskih goricah. V njem je od leta 1973 pod okriljem Kulturnega društva Ernest Golob – Peter in Aktiva Zveze socialistične mladine Gradišča v Slovenskih goricah potekalo Srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov, katerega pokrovitelja sta bila revija Antena in Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in se je po letu 1985 zaradi finančnih težav začelo seliti po Sloveniji. Potomec trojiškega literarnega gibanja je današnji Festival mlade literature Urška, ki ga od leta 2000 v Slovenj Gradcu prireja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. In kaj je potemtakem celodnevno kulturno-umetniško druženje slovenskih literatov Zlet literarnih zavetnikov, ki ga naše Kulturno-gledališko društvo Reciklaža letos že sedmič prireja pri Trojici? Čisto naključna, samosvoja (in najprej nekoliko zelena) literarna tvorba, ki se je z bogato literarno zgodovino kraja seznanila šele med pripravami na svoj prvi samostojni literarni razpis.

Sprejem lanskoletnih literatov pred kulturnim domom v Sv. Juriju ob Ščavnici. Foto: Matej Emeršič

Kmalu po ustanovitvi društva smo se namreč lotili organizacije vseslovenskega literarnega natečaja s človeškim obrazom; slavnostno ga zaključujemo pri Sveti Trojici v družbi vseh pišočih, ki so za sodelovanje nagrajeni z avtobusnim prevozom, kosilom, celodnevnim kulturnim programom, ogledom krajevnih in okoliških znamenitosti ter zborniki prispevkov. Leta 2012 sva se s soorganizatorjem Tinetom Dolžanom odpravila na neznano pot in jo tlakovala z novimi literarnimi stvaritvami, novo festivalno prireditvijo Zlet literarnih zavetnikov, novo literarno nagrado imenovano literarni zavetnik oziroma zavetnica in literarnim spomenikom Knjižni kamen, poimenovanem po zgledu Knežjega kamna, na katerem so tablice z imeni in podpisi zmagovalcev vseh literarnih natečajev. Vsako leto razpišemo novo natečajno tematiko in k sodelovanju povabimo novo strokovno žirijo. Začeli smo z literarnim natečajem za najboljšo kratko zgodbo Akakij Akakijevič v plašču sodobnosti, s katerim smo aktualizirali Gogoljev Plašč, nadaljevali z natečajem za najboljšo sodobno basen v verzih ali prozi Če nisi bil ti, je bil pa tvoj brat!, z natečajem za najizvirnejšo časopisno novico Ne prezrite: obiskal nas je revizor! smo obujali Gogoljevega Revizorja, najboljšo sodobno pravljico smo iskali s sloganom Ali v deveti deželi še raste škrlatni cvet?, natečaj Krasna nova Evropa je obrodil nove kratke zgodbe, lanskoletni Martin Krpan XXI. stoletja pa kratke zgodbe in pesnitve o sodobnih Martinih Krpanih.

(od leve proti desni): član strokovne žirije Gregor Grešak, predsednica strokovne žirije Aleksandra Kocmut, literarni zavetnik Samo Petančič, voditelja Milan Ljubec in Rene Škrlec, tretjenagrajenec Marjan Žiberna, prejemnica prve dodatne nagrade Marta Merkač, drugonagrajenka Mirjam Furlan Lapanja in prejemnica druge dodatne nagrade Nina Kremžar. Foto: Matej Emeršič

Letos prirejamo natečaj za najboljšo sodobno črtico ali črtico za 3. tisočletje, ki se bo z Zletom literarnih zavetnikov slavnostno zaključil 8. septembra pri Sveti Trojici. Ob Knjižnem kamnu smo ustoličili že pet literarnih zavetnic in enega literarnega zavetnika: Mileno Miklavčič, Metko Lampret, Majdo Arhnauer Subašič, Klavdijo Kio Zbičajnik, Tanjo Mastnak in Sama Petančiča. Deset do petnajst najboljših prispevkov po izboru žirije objavimo v tiskani obliki – letos so v žiriji literati Breda Smolnikar, Goran Gluvić in Jože Kos Sine –, celotno natečajno bero pa v elektronskem zborniku. Naš literarni spomenik želimo okronati še z vrhunsko prostorsko ureditvijo, ki bo zaradi svoje estetske in združevalne vloge sčasoma prerasla v manjše literarno središče, a zaradi takšne in drugačne negotovosti zaenkrat le molče trkam po lesu. Z vzpostavitvijo omenjenega središča želimo v kraju obuditi tudi duh Cankarja, ki je pri Sv. Trojici napisal Lepo Vido.

Literarni zbor ob ustoličenju literarnega zavetnika pri Knjižnem kamnu. Foto: Matej Emeršič

Kljub hudi finančni stiski ves čas sodelujemo z raznolikimi poklicnimi in ljubiteljskimi ustvarjalci ter uglednimi ustanovami, ohranjamo bogat nagradni fond, dogajanje nadgrajujemo z brezplačnimi literarnimi delavnicami pod mentorstvom književnika Mateja Krajnca, slavnostno razglasitev nagrad, otvoritve slikarskih razstav in umetniške nastope pa bomo letos že tretjič prenašali v živo. Ker v društvu pod vodstvom šahista in zgodovinarja Darka Špelca že nekaj let potekajo raznolika šahovska predavanja, bo letošnja uvertura v Zlet črno-bela. V Univerzitetni knjižnici Maribor bo 6. septembra potekalo predavanje o zgodovinskem prepletu šaha in literature, 7. septembra pa v sodelovanju z Univerzitetno knjižnico Maribor prirejamo čisto poseben, literarno navdahnjen šahovski turnir …

Lanskoletni literarni zavetnik Samo Petančič. Foto: Matej Emeršič

Tudi letošnjega literarnega zavetnika oziroma zavetnico bomo ustoličili s preoblikovanim zgodovinskim obrazcem: »Čast in slava vsemogočnemu literarnemu zavetniku, ki je ustvaril najboljšo sodobno črtico …« Katero? In KDO?? Pridite na Zlet in se prepričajte!

Piše: Sara Špelec Ko spoznaš, da je tvoja ustvarjalnost samo zrcalo večne reciklaže časa, se moraš lotiti izdelave unikatnih umetniških okvirov. Ustanoviš Gledališko skupino Reciklaža, kjer v ruskem jeziku na nov način uprizarjaš stare ruske mojstre in si zaželiš, da bi po uspešnem nastopu v Cankarjevem domu gostovali še na katerem drugem odru. Na Linhartovem srečanju? Dobrodošli – a prej morate ustanoviti društvo! In smo ga. Februarja 2010 smo se prekrstili v Kulturno-gledališko društvo Reciklaža; čeprav delujemo predvsem v Ljubljani in prihajamo iz različnih koncev Slovenije, je naš društveni dom po spletu naključij postal kraj literarnega imena – Sveta Trojica…

Pregled ocene

Ocena uporabnikov: 3.29 ( 4 ocen)

Objavite komentar