Revija Primus

Piše: Aleš Jelenko     I. Danes je na balkonu precej sveže. Jutro je. Meglice se spuščajo po vasi in počasi brišejo okolico. Hiše počasi izgubljajo obliko, dokler jih gosta meglena tvorba povsem ne iznakazi. Drevesa še nekaj časa vztrajno štrlijo iz bele koprene, a na koncu tudi ta omagajo in se prepustijo izginjanju. Globoko vdihnem in … tema. Oči ...

Piše: Sara Špelec   Pisal se je 11. september prve medkarantenske dobe; dan, ko sva se z Žigom Čamernikom – igralcem, igralskim pedagogom, prostovoljcem v Slovenskem društvu Hospic … in priljubljenim piscem revije Primus – brez mask pogovarjala o njegovem delu, metodi čutnega spomina, gledališkem in družbenem ustroju, pa tudi o tem, kako v današnjem begavem času ostati tukaj in ...

Piše: Žiga Čamernik     K pisanju pričujočega prispevka me je spodbodla kopica pretežno odklonilnih člankov na naslovno temo, ki so jo vsi po vrsti hiteli opisovati z besednimi zvezami, kot so »zelo čudno«, »strašansko dolgočasno«, »prav nič glamurozno«, »sila nezabavno« in podobno. Med vso to negativno promocijo v normalnih razmerah spektakularnega dogodka sem občutil predvsem jezo, saj je bila letošnja ...

Piše: Aleš Jelenko       I. Danes na balkonu ne pijem kave. Sedim na belem plastičnem stolu pred belo plastično mizo brez bele skodelice. To se ne zgodi pogosto. Zgodi se zgolj takrat, ko mi nagaja zgaga, ko mi je malce slabo in me grozno napihuje. Ne maram teh neprijetnih trenutkov, še več, motijo in dekoncentrirajo me, a na ...

Piše: Miša Gams, mag. antropologije vsakdanjega življenja   S prijateljico sva januarja letos po cesti »bratstva i jedinstva« in po trinajsturni avtobusni vožnji prispeli v najjužnejšo republiko nekdanje Jugoslavije, kjer se tik ob glavni avtobusni postaji nahaja tudi najcenejši hostel na Balkanu. Misel na Šutko, največje romsko naselje na svetu, me je spreletela šele po prihodu v Skopje.     ...

Zveza kulturnih društev Slovenije in revija Primus vas vljudno vabita, da s pesniško besedo ovekovečite svoj domači kraj in sodelujete na literarnem natečaju Republika SloVERZija, kjer so dovoljene, pravzaprav zaželene, vse barve in vsi odtenki. Naj kraj vaših prvih korakov, besed in verzov, ki vas je izoblikoval in (usodno) zaznamoval, postane prizorišče lirskega, epskega, nostalgičnega, ideal(izira)nega, romantičnega, realističnega, futurističnega, satiričnega, ...

Piše: Aleš Jelenko     »What’s my age again? What’s my age again?« (blink-182)     I. Skoraj vsakič, ko sedim na balkonu in opazujem miniaturni svet pred sabo, ki se z višine zdi bolj obvladljiv, kot je v resnici, se spomnim srednješolskih časov. Tisti čas je bil drugačen; bil je razumljiv – bil je tako zelo na dosegu roke, ...

Piše: Nina Novak   Elvis Šahbaz – človek, ki ne pozna niti ene same note, igra pa, kot bi se rodil v času velikih kitarskih mojstrov, denimo Fernanda Sora, Mattea Carcassija ali Ferdinanda Carullija, katerih glasbena dediščina je sooblikovala veščine domala vsakega kitarista … – mora svoje poslanstvo zares opravljati s srcem. Muziciranje, ki bi ga sicer težko opredelili kot ...

Piše: Petra Koršič   »Všeč so mi mladi, ki berejo,« vzklikne gospod Razvozlavec ali preprosto inšpektor v problemskem, pustolovskem, občasno domišljijskem, tudi detektivskem romanu, v globini in srčiki pa predvsem romanu o odraščanju, ki mu zaradi vpetosti v širši družbeni kontekst zlahka dodamo še oznako družbeni roman. Tudi meni so všeč mladi, ki berejo … in prav zato vam namenjam ...

Piše: Tonja Jelen   Pesnica, literarna kritičarka in soustvarjalka literarnih oddaj na Radiu Ars Tina Kozin (roj. 1975) je v novi pesniški zbirki nebo pod vodo, ki je lani izšla pri Založbi Litera, upesnila različno minevanje. Pesnica začne s subtilno ubesedenim usihanjem bližnjega, nadaljuje s problematiko živali in narave, ki je vedno bolj zasičena z neuničljivo plastiko. Prav vse našteto ...